• Ned 16 do 28 °C
  • Pon 17 do 27 °C
  • Tor 21 do 24 °C
več na vreme.net

Beg v tujino

29 komentarjev

V tujino lahko odide cela generacija medicincev

Zdravniško zbornico je preteklo leto za dobro ime zaprosilo okoli 200 zdravnikov, kar je približno toliko kot znaša letno število diplomentov medicine.

I. H. / Ljubljana

 

(Foto: Saša Despot)

"Zdravniško zbornico je preteklo leto za dobro ime zaprosilo okoli 200 zdravnikov," pravi Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides. "To  pomeni, da so ti ljudje pripravjeni oditi. Ne vem, koliko jih bo zares odšlo, a kot kaže o tem resno razmišljajo." Številčno to pomeni približno eno generacijo diplomantov medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru.

PREBERITE ŠE

- Pridite jutri, če bo hudo

- Kako bo potekalo delo zdravnikov med stavko

Po podatkih iz registra Zdravniške zbornice Slovenije je v tujini 55 slovenskih zdravnikov in šest zobozdravnikov. "Ali so aktivni, ne vemo," so pojasnili na zbornici in dodali, da vračanja aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov iz tujine nazaj v Slovenijo praktično ni. 

 Iz grava je razvidno koliko članov, ki so zaprosili za to potrdilo je potem tudi odšlo v tujino.  

 

Šolanje specialista za 200 tisoč evrov

Šolanje enega specialista po besedah Kuštrina stane okoli 200 tisoč evrov. "Zanimivo je, da to nikogar ne skrbi," poudarja in dodaja, da slovenske zdravnike vabijo predvsem v Avstriji, kjer jih poznajo po znanju in marljivosti. Veliko jih odhaja tudi v Švico, Veliko Britanijo ali v Skandinavske dežele. "To niso samo zdravniki začetniki, so tudi že priznani zdravniki, ki jim je razmer v našem zdravstvu dovolj," poudarja. "Če delaš pod permanentnim pritiskom, kjer si prisiljen delati hitro in nekvalitetno ter si ob tem še slabo plačan, ti bo prej ali slej tega enkrat dovolj."

Manjka veliko urologov

Poleg tega, da zdravniki odhajajo v tujino, je težava tudi v tem, da zdravnikov zelo primanjkuje. "Nekaj časa je veljala doktrina, da je izšolanih zdravnikov dovolj, mi smo bili med prvimi, ki smo se zavzemali za šolanje zdravnikov v Mariboru," pravi in dodaja, da veliko starejših odhaja v pokoj, novih, ki bi jih nadomestili, pa ni. Primanjkuje predvsem družinskih zdravnikov, urologov in drugih. Nasprotno so po njegovih besedah izšolali veliko nekaterih drugih zdravstvenih kadrov, ki ne bodo zaposljivi, z izjemo srednjih medicinskih sester, ki jih tudi močno primanjkuje.

V grafu je razidno število odhodov slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov v tujino za zadnjih 10 let.  

 

Dvajset odstotkov jih dela v zasebnem sektorju

Veliko jih beži tudi v zasebni sektor, kjer je vsako leto ustanovljenih več zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z zdravstvom. Protikorupcijska komisija je lani marca objavila poročilo o zasebnem delu in zaslužkih zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju. Ugotovili so, da jih več kot 20 odstotkov dela v zasebnih zdravstvenih podjetjih.

Zdravniki so dobro služili leta 2000

Plače zdravnikov so po podatkih Fidesa dosegle svoj vrhunec leta 2000, ko je razmerje med povprečno osnovno zdravniško plačo in povprečno plačo v državi znašalo 2,7 : 1. "Leta 2002 bi morale doseči ciljno razmerje 3:1, kar pa je preprečil takratni minister za zdravje Dušan Keber," so zapisali v sindikatu Fides. "Vse odtlej to razmerje konstantno pada in danes dosega le še 1,98 : 1."

 


Poudarjajo, da se zavedajo, da je zahteva po razmerju 3:1 v danih makroekonomskih razmerah precej drzna. "Moti nas predvsem to, da razen vsesplošnega klestenja plač v javnem sektorju že sedem let nobena vlada ni sposobna izpeljati niti ene resne reforme javnega sektorja in javnim  uslužbencem dati upanje,da bodo s prizadevnim delom kadarkoli dosegli kaj več kot samo golo preživetje, nekateri poklici pa niti tega ne več," so zapisali. "Zdravnik začetnik zasluži komaj dve neto minimalni plači."

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarjev (29)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima