Le ena ženska od štirih, ki se zdravijo za rakom dojke, dejansko ima karcinom, ki zahteva agresivno zdravljenje, so pokazale raziskave, ki so jih pred kratkim izvedli v Kanadi, Veliki Britaniji in na Švedskem.

Kljub temu so pogosto tudi preostale tri deležne enakega zdravljenja, pa čeprav bi bilo včasih nepotrebno. Pri nas tovrstnih podatkov sicer nimamo, a Mojca Senčar iz združenja Europa Donna pojasnjuje: “Velikokrat, ko se diagnosticirata karcinom in situ (kar pomeni predrakavo spremembo, za katero noben zdravnik ne more reči, ali se bo razvila v raka ali ne), je žensko tako strah, da se raje odloči za zdravljenje, kot da bi čakala na to, kaj bo.” Po njenih besedah je zdravljenje raka dojke pri nas sicer prilagojeno vsaki posameznici, njej pa je prepuščena tudi končna izbira ali, kdaj in kako se zdraviti. Obenem Senčarjeva poudarja, da snovi, ki so povzročile predrakave spremembe, ni mogoče kar odstraniti iz telesa, zato odločitev za nezdravljenje nikoli ni preprosta.

Preventiva

“Ženske lahko ogromno naredijo za zdravje svojih dojk s tem, da so že od mladih nog redno telesno dejavne, vzdržujejo ustrezno telesno težo, se zdravo prehranjujejo in si od poznih najstniških let redno samopregledujejo dojke,” poudarja Senčarjeva.