• Čet 17 do 24 °C
  • Pet 18 do 23 °C
  • Sob 15 do 23 °C
več na vreme.net

Položaj rok

2 komentarja

Nepravilna drža na volanu lomi zapestja

Kdaj volana ne smemo objemati s palcem in kdaj je najbolje, da povsem spustimo volan? Kako lahko drža volana vpliva na stopnjo posledic v primeru nesreče? Izkušnje kažejo, da zelo!

Andrej Leban / Ljubljana

 

(Foto: Profimedia)

O pravilni drži volana se zadnja leta veliko govori. Drža, ki jo iz izkušenj predlaga velika večina inštruktorjev in ki jo uporabljajo tudi dirkači pri optimalnem obvladovanju vozil, je “15 do 3”.

A težave se začno že pri začetnikih. "Po izkušnjah trenerjev varne vožnje so vozniki začetniki slabo seznanjeni o pravilni drži volanskega obroča. Ugotavljamo, da 80 odstotkov voznikov začetnikov drži volan v drži rok '10 do 2' ali kako drugače, kar je nepravilno in v situacijah lahko zelo nevarno", je pred časom na slabo delo nekaterih šol voženj opozarjal Samo Rep, trener v Centru varne vožnje Blagomix Logatec. Kasneje svoje navade takšni vozniki le težko popravijo.

Pravilno sedenje za volanom (nastavitev naslonjala, lega nog, rok in glave) lahko bistveno vpliva na posledice nesreče, ugotavljajo različne študije po svetu. Pri položaju rok gre za to, da v primeru sprožitve varnostne blazine meh lahko udari neposredno v roke. Hitrosti sprožitve v delčku sekunde presegajo 250 km/h! Še posebej če bi bila roka visoko na volanu, bi jo sprožena blazina sunila močno nazaj in neposredno v glavo. Do takšnih situacij lahko prihaja tudi, ker se tik pred trkom voznik skuša še rešiti z zasukom volana.

Martin Miklavc, predsednik Združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije je na razpravi ob spremembah zakona o voznikih, ki je pričel veljati januarja, v državnem zboru na zasedanju pristojnega parlamentarnega odbora v debati o učinkovitosti učenja opozoril prisotne poslance: “Vedeti morate, da že nepravilno držanje volana mesečno pripelje v zlom zapestja dve osebi samo v kliničnem centru Ljubljana.”

Pri nas še ni konkretne analize v pomoč izobraževanju

Te izjave nam sicer niti v UKC Ljubljana niti v UKC Maribor niso neposredno potrdili, saj da pri obravnavi poškodovanih v prometnih nesrečah ne vodijo natančnejše analize okoliščin. Je pa poškodbe rok v nesrečah podrobneje seciralo že več tujih raziskav in vzelo v ozir tudi stroške rehabilitacije za zdravstveno zavarovalnico ter posledice za poškodovance in celotno družbo.

Primeri klasičnih zlomov podlahtnice.  
Kot tako ugotavlja britanska študija “Upper extremity injury study”, v kateri so avtorji analizirali poškodbe 74 voznikov in njihovo rehabilitacijo, se pri zgornjih okončinah največkrat pojavlja (večkratni) zlom podlahtnice, dlani, nadlahtnice in ključnice.

Prihaja do izpahov členkov, velikokrat so poškodovani živci v dlani in drugo mehko tkivo. Pojavljajo se podplutbe, redkeje pa tudi odrgnine in opekline, ki so posledica delovanja zračne blazine.

Povprečen strošek zdravljenja ponesrečencev s poškodbami rok v nesrečah je glede na britansko raziskavo znašal dva tisoč britanskih funtov (2.400 evrov), precej dražji je bil v primeru odprtih zlomov. Rehabilitacija je običajno uspešna, lahko pa predvsem v primeru poškodb živčnega sistema prihaja do trajnih posledic pri gibljivosti sklepov. 

Palec izven asfalta ne sme objemati volana!

Kako torej držati volan, da bomo imeli avtomobil optimalno v kontroli, hkrati pa zmanjšali možnost poškodb? Položaj 15 do 3 je osnova, k čemu danes spodbuja tudi oblika volanov v avtomobilih. Pomemben pa je tudi palec.

“Pri normalni vožnji naj palec objame obroč in počiva na prečki, kot narekuje že sama ergonomija volana,” pravi inštruktor varne vožnje Miran Kacin. “Za off-road vožnjo pa učimo, da mora palec počivati na obroču volana. Med off road vožnjo lahko prihaja do nenadnih samodejnih sunkih volana levo ali desno, kar je posledica reakcije kolesa glede na teren, po katerem vozimo.”

Zakaj dirkači spustijo volan?

Če vidimo, da je trk neizbežen, potem lahko obvaruje pred poškodbami tudi trik, ki ga uporabljajo profesionalni dirkači. Tik pred trkom namreč spustijo roke z volana in jih stisnejo k telesu. S tem preprečijo, da bi se silovite sile, ki delujejo na volan, prenesle na kosti in jih zlomile. Seveda je bistveno, da jih ob tem zadrži pravilno zategnjen varnostni pas.

To je lepo vidno v primeru hude nesreče Heikkeija Kovalainena pri veliki hitrosti leta 2008 na VN Španije in pri voznikih ameriškega tekmovanja NASCAR. Istočasno je potrebno do zaustavitve močno držati zavoro, pri čemer pravilno nastavljen položaj sedeža poskrbi, da noga ni popolnoma iztegnjena in da se sile trka ne morejo prenesti neposredno naprej do kolka, temveč jih prestreže že delno pokrčeno koleno. Sodobni avtomobili imajo sicer volanski drog in stopalke narejene tako, da se v primeru nesreče delno pogreznejo, kar dodatno zaščiti sklepe.

 

dezurni@zurnal24.si

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarja (2)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima