Prvi bobri v Sloveniji so se pred letom 2000 naselili v spodnjem toku reke Krke; potem ko so jih Hrvati sprva naselili na Savi južno od Siska, so se priselili tudi v Sloveniji. Prva familija se je ustavila ob Krki, drugi ob reki Dobličici v Beli krajini. "Iz teh dveh jeder in še dodatnega naseljevanja iz Hrvaške so bobri začeli kolonizirati rečne ekosisteme in na Hrvaškem in v Sloveniji, populacija se je začela postopno širiti. Z ozirom na to, da so tu razmere za bobre zelo ugodne s stališča hrane, tu je veliko mehkolesnih listavcev, da je vodni tok razmeroma umirjen, se bober pri nas širi, osnuje nove kolonije," pove Andrej Hudoklin z novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave.
Ocen, koliko osebkov je trenutno v Sloveniji, ne vodijo, na Krki je je osvojil celoten tok, bobrišča so praktično že na vsakih nekaj kilometrov, zadnja leta naseljuje tudi večje potoke ob Krki. Pojavlja se tudi ob Muri, kjer se tudi gosti, ob spodnjem toku Save, ob Sotli, zadnji podatki pa kažejo, da je splaval vse do ljubljanske kotline.
Največ konflitnih situacij zaradi naseljevanja bobra oziroma njegovega podiranja obrežne vegetacije in škode na koruznih poljih beležijo ravno na Dolenjskem, kjer se naravovarstveniki trudijo, da bi ljudi čim bolje podučili, kako ravnati z novim sosedom. "Z bobrom se soočajo Kanada, ZDA, sever Evrope. Know how je raziskan. Potrebno je narediti fizične bariere, namestiti mreže okrog debel, nekateri se odločajo tudi za električne pastirje. Kanadčani permažejo debla s sintetičnimi barvami, v katere vmešajo kremenčev pesek. Bober se od takih debel umakne," pravi biolog Hudoklin.
Zažgali bivališča
Poleg Zavoda RS za ohranjanje narave na Dolenjskem glede sobivanja z bobrom osveščajo tudi okoljskega gibanja Društvo Bober. "Ljudje se obračajo na nas, usmerjamo jih, kako naj drevesa ustrezno zaščitijo. Opažamo, da je največja težava s kmeti, ki imajo več obdelovalnih površin. Skoraj praviloma so ti bolj pohlepni, ti gredo povsem do rečnega brega, tam sejejo, kmetujejo. In če imajo tik ob reki njivo s koruzo, kar bobru predstavlja velik posladek, normalno, da ne bo šel mimo," pove predsednik omenjenega okoljskega gibanja Igor Šenica.
Društvo Bober med drugim opravlja tudi tako imenovane ekološke patrulje, ki so pozorne tudi na morebitne prekrške glede ravnanja z zaščitenim bobrom. "Nazadnje smo pred mesecem dni na rokavu reke Temenice zaznali tri popolnoma demulirana, uničena bobrišča. Naše ekološke patrulje ne gredo nikoli v konflikte s prekrškarji, naredijo uradno prijavo na inšpekcijo, potem pa postopek steče naprej po uradni poti," pove Šenica. Kazen za tovrsten prekršek znaša okrog sto evrov.
Zahtevki za odškodnine naraščajo
V kolikor pride do škode, povzročene s strani bobra, država sicer oškodovancem omogoča škodo po zavarovanih vrstah, ki jo izplačuje preko Arsa. Zahtevki naraščajo; v letu 2011 so bili vloženi trije zahtevki, leto kasneje pet, potem sedem, v letu 2014 je bilo zahtevkov že 18, lani 13. Predlani je bilo zaradi škode, povzročene s strani bobra s strani države izplačanih 1.566 evrov, lani 1.200.
"Vsi škode ne prijavljajo, veliko ljudi bobra sprejema, najdejo način sobivanja z njim, čeprav imamo tudi nekaj takšnih, ki so zelo grobo odstranili bobriščne zgradbe," opažanja Društva Bober potrdi tudi naravovarstvenik Andrej Hudoklin. Meni, da bomo potrebovali še kar nekaj časa, da bomo uredili sobivanje. "A dejstvo je, da je človek s svojim načinom življenja zelo povezan z obrežji rek in potokov. Da z vso svojo dejavnostjo in načinom življenja sili, čim bolj izkoristi zemljišča. Soočamo se z dejstvi, da obrežni pas z vegetacijo ni tisto, kar narava ali pa reka rabi. Bober nam na nek način dopoveduje, da moramo obrežni pas razširiti," poudarja Hudoklin.
Bober tako na nek način odpira nov pogled na pomembnost obrečne vegetacije v sodobnem času. Širši, kot je obrežni pas, manj je konfliktnih situacij. "Filozofijo, da lastnik zemljišča tega izkorišča vse do same vode, bo potrebno spremeniti, spremeniti tudi zakon o vodah. Tu nas čaka pomembna naloga, ki je ne moremo opraviti čez noč. Zakonske spremembe tečejo počasi, so pa nujne," sklene Hudoklin.
barbara.barbic@zurnal24.si
V tej majni državi imamo bobre, pa volkove in armado medvedov, rise in šakale, pa tudi Cerarja in Janšo.
Vsi so škodljivci sam človek je nedolžen ane? :)
"Prva familija ( družina o.p) se je ustavila ob Krki."; "Iz teh dveh jeder in še dodatnega naseljevanja iz Hrvaške so bobri začeli kolonizirati" ( naseljevati o.p ); "osnuje nove kolonije" (nova bivališča o.p); "Največ konflitnih situacij zaradi" ( Največ… ...prikaži večjveč napetosti zaradi o.p); "Potrebno je narediti fizične bariere" (fizične prepreke o. p); "sintetičnimi barvami" (umetnimi barvami o.p). "Demulirana uničena bobrišča" (porušena uničena bobrišča o.p); "V konflikte z prekrškarji" ( V napetosti s prekrškarji o.p).