"Vrnitev domov zame ne pride v poštev"

Gradbena inženirka iz Soluna se je leta 2008 preselila v München, kjer je opravljala podiplomski študij. Kot pravi, vrnitev v Grčijo zanjo ne pride več v poštev.
 
Kaj se dogaja z vašo družino in prijatelji?
Število mojih znancev in prijateljev, ki še vedno živijo v Grčiji, je po letu 2010 drastično upadlo. V Grčiji se dobivamo tako rekoč le še ob praznikih, za božič in veliko noč. Visoko izobraženim ljudem ne preostane drugega, kot da si službo poiščejo v tujini. Številni, ki so ostali v  Grčiji, pa se selijo nazaj k staršem, saj si ne morejo več privoščiti življenja drugod. Večina mojih prijateljev je končala univerzo, tako da jih je veliko našlo zaposlitev, vprašanje pa je, ali delajo v svoji stroki. Številni so se morali preusmeriti v druge poklice.

Kako se kriza kaže v vsakdanjem življenju?
Plače so padle na minimum. Dohodek okoli tisoč evrov je zdaj luksuz. Kriza se plačuje na plečih srednjega in nižjega razreda. Ker so oblasti plače rezale vertikalno in ne horizontalno, se bogatih niso dotaknili. Število samomorov in obolelih z virusom HIV se je povečalo, saj so varčevalni ukrepi prizadeli tudi zdravstveni sistem.

Varčuje se tudi v javnem sektorju. Plače javnih uslužbencev je mogoče preveriti s pomočjo davčne napovedi. Tiste, ki delajo v zasebnem sektorju, je varčevanje veliko bolj prizadelo, a je njihovo škodo težje oceniti. Zmanjšali so jim plače, ne plačujejo jim več nadur … Udarili so tudi po pokojninah. Zmanjšali so tako osnovno pokojnino kot tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Bankrot v Grčiji ni več tabu-tema ...

Kako je z davki?
Najbolj razvpit in najhujši davek v Grčiji je tako imenovani haratsi davek (dvojni davek na zemljišče), ki ga je vlada obesila na račun za elektriko. Če ga ne poravnaš, ti elektriko preprosto odklopijo. (Haratsi davek je ime dobil po turškem davku, ki so ga Grki v času otomanske okupacije več kot sovražili, op. a.)

Kako se je Grčija v zadnjih petih letih spremenila?
Mislim, da se je spremenila miselnost Grkov. Postali so bolj introvertirani in varčni. Celo  tisti, ki so privilegirani, se držijo nazaj, česar pred leti niso počeli. Ukinili so številne revije o življenjskem slogu, tiste, ki so preživele, pa se pri objavah slavnih in finih ljudi držijo nazaj. Hostese na televiziji naglas priznavajo, da jih je kriza prizadela. To je zdaj postalo trend.

Kako gledate na vzpon Zlate zarje? Neonacizem je v Grčiji spet zelo priljubljen ...
Stranka Zlata zarja je parlamentarna devica. Je nova stranka, ki ni bila vpletena v korupcijo in škandale, ki so Grčijo pretresali zadnjih deset let. Odkrito uporabljajo nasilje, celo ponosni so nanj. Nasilje predstavljajo kot neke vrste aktivizem. Če povem na lep način,  v svojih naivnih besedah in dejanjih so dosledni. Videti je, da so edini, ki se spopadajo s problemom imigrantov. Pojavljajo se kot stranka, ki varčevanju nasprotuje, ki varuje ulice, v nekaterih primerih so ljudem pomagali do služb. Ustanovili so celo krvne banke samo za Grke. Skrajne razmere zahtevajo skrajna dejanja, kar v celoti velja v primeru Zlate zarje. Poudarjajo grško superiornost nad drugimi nacijami, zato so v času, ko se zdi, da je Grčija mednarodno izolirana, tako priljubljena. Morda se je situacija zdaj malce umirila. A poročanja tujih medijev v letih od 2010 do 2012, ki so ji povzeli grški mediji, so bila zelo negativna, če ne celo ironična.  Zanimivo je tudi strankino pojavljanje na družabnih omrežjih. Njihovo Facebook stran so ukinili šele nedavno nazaj.

Bi morala Grčija izstopiti iz evroobmočja? Je pritisk, ki ga izjava EU, razumen?
Mislim, da težave „grexit“ ne bo rešil. To bi povzročilo le še dodatno negotovost, pa še zelo nenavadno bi izpadlo – mnogo Grkov je po srečo odšlo v Evropo, zdaj pa bi grška sreča ležala zunaj Evrope. Na Grčijo pritiskajo, naj sprejme radikalne rešitve za težave, za katere pa je Grčija kriva sama.

Evropska komisija je nazadnje ocenila, da gre Grčiji vedno bolje. Ste že opazili kakšno razliko?
Upoštevati moramo, da so za nadaljnja leta napovedani novi rezi in odpuščanja, še zlasti v javnem sektorju. Grčiji optimizem vlivajo Bruselj in poročila trojke … Z drugimi besedami, optimizem nam nekako vlivajo birokrati. Gospodarstvo za svoj vnovičen razcvet očitno potrebuje samozavestne ljudi.

Režiser Oliver Stone je javno podprl Alexisa Tsiprasa. Kot pravi, bi bil odličen premier. Se strinjate?
Tsipras in  Syriza predstavljata, vsaj do neke mere, neko novost oziroma osvežitev na grški politični sceni. Imata potencial, da postaneta trajna alternativa „starima in izrabljenima“ strankama Pasok in New Democracy. Od Tsiprasa pa smo za zdaj slišali le populističen jezik, ki smo ga v Grčiji že vajeni.  Syrizin predlog, kako se Grčija lahko reši krize,  pa ne zveni niti izvedljivo niti prepričljivo.  Syriza bi morala najti način, kako brzdati svojo pluralistično stran, da bi, če bo kdaj prišla na oblast, lahko učinkovito vladala.

Pod katerimi pogoji bi se vrnili v Grčijo?
Vrnitev v domovino zame za zdaj ne pride v poštev, razen če bi močno začela pogrešati grško sonce. Tudi če dobim dobro službo, ne vem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Zadeve se bodo izboljšale. Resnično upam, da bosta gospodarstvo in družba spet vzcvetela in ne bomo potrebovali spletnih strani, kot je www.goodnews.gr (stran s pozitivnimi novicami), da bi se spet počutili dobro.