Vsiljivi so kaznovani

Število beračev in primerov nasilnega beračenja se povečuje, opažajo policisti v Ljubljani in Kopru. V Ljubljani so policisti od začetka maja obravnavala 60 vsiljivih beračev. Dvema so izrekli opozorilo, v 58 primerih pa so napisali globo, ki znaša 41,37 evra. 

"V zadnjem času ugotavljamo povečano število zaznanih in sankcioniranih prekrškov, in sicer v letu 2013 smo izrekli 39 glob, v letu 2012 pa 19. Trend je podoben tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. V teh treh mesecih smo obravnavali 11 primerov, v enakem obdobju lani pa pet takšnih primerov," pa razlaga Anita Leskovšek in PU Koper. Dnevno prejmejo tudi več klicev občanov, ki se pritožujejo nad berači."Nismo pa zaznali, da bi bili berači nasilni v smislu, da bi fizično napadali ljudi ali prihajali z njimi v prepire ali pretepe," dodaja.

Beračenje ni prepovedano

Beračenje samo po sebi ni prepovedano, kaznivo pa je, ko gre za vsiljiv ali žaljiv način nadlegovanja za denar ali druge materialne dobrine.

"Pojem vsiljivega beračenja lahko razumemo tako, da oseba hodi za mimoidočim, ga prime za roko, obleko. Torej prekršek ni storjen že s tem, da nekdo prosi za denar, temveč če s tem na primer na  opisan način nadelguje ljudi," razlaga Leskovčeva. Zvijača, ko se nekdo pretvarja za invalida pa to ni, ni kazniva.

Organizirane skupine iz tujine

Med vsiljivimi berači je največ tujcev, večinoma Romunov, Slovakov in Bolgarov. "Pojavne oblike  med tujimi  berači so različne, od oblik organiziranega beračenja  do  tako imenovanih samoorganiziranih  skupin, ki se na območje Ljubljane pripeljejo v lastni režiji z dvema ali tremi vozili in nato beračijo ter nabirajo  prostovoljne  prispevke  brez dovoljenja, dokler jih policisti ne
začnejo   prekrškovno   obravnavati," razlaga Vinko Stojnšek iz ljubljanske policije.

V takih skupinah so invalidi, tisti, ki se pretvarjajo, da so invalidi in tudi otroci, za katere imamo občutek, da jih na ulicah slovenskih mest prosjači vse več. Otroci in invalidi vzbujajo več sočutja in naberejo več denarja. "Pojasniti je potrebno, da so skupine beračev iz tujine mobilne in se  na posameznih  območjih, zlasti večjih mestih, zadržujejo toliko časa, kot jim to uspeva. Tako  imamo  primere, ko pridejo skupine tujcev, ki delujejo s  poudarkom na otrocih  in skupine, ki delujejo s poudarkom na invalidih ter mešane skupine, zato ne moremo trditi, da se je naprimer povečalo število  otrok, ki beračijo, le druga skupina je prišla delovat na določeno območje," dodaja Stojnšek.