Slovenija
28 ogledov

Vso noč zvezan za izplen

Propani sefi SKB Policija
Rop sefov SKB. Štiri roparje naj bi v banko spustil njihov pajdaš, ki je bil medtem do jutra zvezan. Izplen. Najemniki sefov menda oškodovani za 32 milijonov evrov.

Ljubljančan Sašo Nose, ki naj bi v noči na 1. november 2005 varoval sefe banke SKB v središču Ljubljane, naj bi se dvema pajdašema pustil zvezati s samolepilnim trakom in jima s tem omogočil, da izropata sefe. "Odigral je veliko žrtev, ki naj bi jo roparji onesposobili in ji grozili z orožjem. Po ropu naj bi zaradi duševnih bolečin, ker naj bi vso noč ležal zvezan v banki, celo odšel na dolg bolniški dopust," je slišati iz policijskih vrst.

Enaintridesetletni Nose naj bi v preddverje prostora s sefi takrat spustil 34-letnega domnevnega pajdaša Dejana Vidmarja. Ta naj bi zvezal in s smrtjo zagrozil tudi drugemu varnostniku, ki je menda z Nosetom tisto noč varoval bančne sefe za SKB kot varnostnik družbe PCA.

Ovadenih je pet

Policisti so zaradi ropa bančnih sefov, katerih najemniki naj bi bili oškodovani za 32 milijonov evrov, ovadili pet ljudi. Vidmarju naj bi pri zvezanju obeh varnostnikov in nato praznjenju bančnih sefov pomagal 28-letnik, ki naj bi ga tuji policisti že zaznali in ga že iščejo z mednarodno tiralico. Poleg trojice pa naj bi policija sodelovanja pri ropu sumila tudi dva za zdaj neznana storilca, ki so ju prav tako zato kazensko ovadili, "ker naj bi vlomili v 428 sefov in si protipravno prilastili večjo količino gotovine in predmetov iz plemenitih kovin ter poskusili vlomiti v 29 sefov", pojasnjujejo na ljubljanskem sodišču.

Licence nikoli več nazaj

Inšpektor za notranje zadeve je družbi PCA, pri kateri je bil Nose zaposlen, dober mesec po ropu prepovedal nadaljnje varovanje okradenih sefov, saj ni imela potrebne licence. Inšpektorjevo prepoved pa je takrat potrdilo tudi upravno sodišče, kamor se je družba PCA pritožila. "Licenco za zasebno varovanje smo potem vrnili in za vnovično dodelitev nismo nikoli več zaprosili," pojasnjuje Boris Tavčar, vodja podjetja PCA. Trenutno se ukvarjajo le še z vzdrževanjem, čiščenjem in upravljanjem objektov.

Na SKB banki na vprašanje, ali so takrat na PCA predhodno preverjali dovoljenje za varovanje, zagotavljajo le, da so "spoštovali tedaj veljavne zakonske predpise in standarde varovanja".

Dobil še odškodnino

Nose naj bi se kot varnostnik v PCA zaposlil leta 2003, potem ko naj bi dve leti najprej delal v podjetju G7. "Na zbornici za zasebno varovanje si je leta 2001 pridobil potrebno licenco za varovanje. Takrat je bil tudi nekaznovan, kar je pogoj za delo, ki ga je lahko začel takoj opravljati. Po ropu pa mu je očitno uspelo prelisičiti tudi sodišče," dodajajo v policijskih vrstah.

Nose je namreč od podjetja PCA zaradi hudih duševnih bolečin, strahu, trpljenja in poškodb med ropom prejel celo odškodnino. "Če bo osumljeni tudi pravnomočno obsojen za pomoč pri ropu, bomo zagotovo s tožbo zahtevali vračilo te odškodnine. SKB banki pa smo po ropu že tako dali na voljo svojo zavarovalno polico," dodaja Tavčar.

Neuradno pa s temi sredstvi banka ni povrnila škode najemnikom sefov. "SKB je svojo dejavno vlogo pri razreševanju škode pretežno zaključila že leta 2007. Do današnjega dne je zaključenih 99 odstotkov primerov," poudarjajo na banki.

Komentarjev 1
  • Rok Kotar 07:22 20.marec 2012.

    Zdaj jaz ne vem kako ste prišli do podatka da nihče ne varuje sefov SKB. Treba je samo pozvoniti in pridete do varnostnika. Tako da prosim če to objavo izbrišete.