Zaradi Radana zvoni pri zagovorniku pacientovih pravic

Dogodki na Nevrološki kliniki in ovadba zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo sedmih umorov in drugih kaznivih dejanj, je sprožil javno debato o varnosti pacientov v slovenskih bolnišnicah ter zaupanju v delo zdravnikov in zdravstvene institucije. Zdravstvo se ne uvršča med tiste institucije in poklice, ki jim Slovenci najbolj zaupajo.

Zastopnica pacientovih pravic Olga Petrak po dogodkih v Nevrološki kliniki povečanega nezaupanja v zdravstvene institucije in delo zdravnikov ne opaža. "Vedno gre pri tem za osnovni odnos, ki ga imamo do osebnega zdravnika in vseh tistih, ki jih v kontaktu z zdravstvom srečamo," poudarja. "O posplošenem nezaupanju v zdravstvo je na konkretni ravni zelo težko govoriti."

Želijo urediti izjavo volje

Direktno v povezavi Nevrološko kliniko se nanjo ni obrnil nobeden od pacientov. "Je pa to zadeva, ki je zagotovo vzbudila različna razmišljanja in reagiranja pri posameznikih, ki so sposobni razmišljati tudi o odhodu človeka," pojasnjuje Petrakova. Med pravicami, ki jih opredeljuje zakon o pacientovih pravicah, je namreč tudi izjava volje, ki zajema zavrnitev zdravstvene oskrbe in oseb, ki bi jo želeli uresničiti, je po dogodkih na Nevrološki kliniki več kot v preteklosti. "Že z decembrom, ko je ta tema postala aktualna v Ljubljani, so se začeli ljudje intenzivneje zanimati, kako lahko to pravico uresničijo," pojasnjuje zagovornica pacientovih pravic, ki ima svojo pisarno v Celju. "Ljudje, ki razmišljajo o tem, so običajno zelo dobro informirani in iščejo še poglobljene informacije ter k urejanju izjave volje za zavrnitev zdravstvene oskrbe temeljito pristopijo za primer, če ne bi bili sposobni sami odločati o tem. Zadevo želijo predhodno urediti in je ne prepustiti svojcem oz. zdravnikom, ki se znajdejo pred težkimi stanji svojih pacientov."

Problem je pomanjkljiva komunikacija

Največ klicev sicer prejme zaradi primerne in varne zdravstvene oskrbe, ko pacienti "ne dobijo tistega, kar so pričakovali". "Druga zadeva je vezana na čakalne dobe, čakalni čas pred ordinacijami oz. dostopnost do zdravniških storitev, zlasti pri specialistih," razlaga Petrakova. "Veliko stvari je vezanih tudi na izbiro osebnega zdravnika, ginekologa, zobozdravnika ali specialista." Večkrat  se izkaže, da gre za pomanjkljivo komunikacijo in pacienti, pogosto pa se pacienti po besedah Petrakove razbremenijo že ob klicu, ko imajo možnost, da nekomu zaupajo svojo težavo. "In, nikoli ne kličejo 'kar tako', vsak, ki pokliče je v stiski," poudarja Petrakova. "Vsak ima svojo zgodbo, naša naloga je, da mu stojimo ob strani, kot je zanj prav, mu predstavimo možnosti, njegova izbira pa je tista, ki odloči, na kakšen način se bo zadeva razreševala."

Večina primerov se reši znotraj zdravstva

Lansko leto je obravnavala 334 primerov, za devet med njimi je bila potrebna prvostopenjska obravnava kršitve pacientovih pravic, ki poteka v institucijah, kjer se je dogodek oz. neprimeren odnos zgodil. "Gre za alternativno reševanje z namenom, da se stvari, ki se zgodijo v zdravstvu, v zdravstvu tudi razrešijo." Druga stopnja obravnave poteka pred republiško komisijo za varstvo pacientovih pravic, a v navedenih primerih ni bila potrebna.

irma.hus@zurnal24.si