Bolečina je eden od najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku, če akutna bolečina spremlja bolezni in je le simptom, ki se obravnava v sklopu zdravljenja, je kronična bolečina veliko bolj specifična. Strokovnjaki jo pojmujejo kot bolečino, ki vztraja preko časa, ki je potreben za celjenje katerihkoli tkiv, kar pomeni od treh do šestih mesecev.
44-letna Romana se s kronično bolečino spopada že osem let. "Kot bi mi ogenj bruhal čez noge ali mravljinci, kot bi se mi po nogi sprehajala strela," pravi. Najhuje je po njenem ponoči. "Zelo si želim, da bi bila vsaj kakšen dan brez bolečine, da si telo odpočije," dodaja ob tem.
Nevropatska bolečina ima nekatere posebne značilnosti. Povzroči jo neposredna poškodba ali bolezen živca oziroma živčevja, bolniki pa jo občutijo drugače kot običajno bolečino.
Začelo se je po padcu na smučanju, po štirikratnem zlomu golenice. "Po zdravljenju so se začele čudne bolečine, začele so se v nogi in me zbujale iz spanja. Začelo se je z mrazečo bolečino, kot da bi stala v hladilniku, vendar ob tem neznosno boli," pripoveduje.
Trpiš za štirimi stenami, potlačiš
Dogaja se med vožnjo v avtomobilu, na kolesu, na sprehodu, ob druženju s prijatelji in seveda ponoči, ko se telo umiri. "Ni dneva, da me ne bi nič bolelo, čeprav so trenutki, ko se bolečina zmanjša do te meje, da jo moji možgani prenesejo in sprejmejo kot lažjo."
Pravi, da družina vsega tega še ni sprejela, saj so jo poznali kot veselo in razigrano. "Trpiš za štirimi stenami, potlačiš," dodaja Romana, ki pozna veliko ljudi s podobnimi težavami. "Želim si, da bi imela čim več trenutkov z znosno bolečino in da bi nas razumeli," je zaključila.
Po njenem je za preprečevanje prehoda iz akutne v kronično bolečino pomembno učinkovito lajšanje oziroma preprečevanja nastanka bolečine. Kronično bolečino sicer zdravijo z zdravili, fizioterapijo, akupunkturo, ki pa so po anesteziologinje metode, ki delujejo predvsem na biološki del bolečine. Zato si želijo bolnikom v Sloveniji lahko omogočili interdisciplinarno obravnavo z več psihološke in socialne podpore.
Tretjina prebivalstva
Gorazd Požlep, predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana opozarja, da po raziskavi iz junija 2019 zaradi kronične bolečine trpi 22 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom. Raziskava med 1215 anketiranci je pokazala, da je najpogostejša je bolečina v ledvenem delu hrbtenice in bolečina v sklepih, opažajo pa tudi porast glavobolov. Preverjali so tudi vpliv bolečine na življenje anketirancev. O težavah s spanjem je poročalo 40 odstotkov vprašanih, da bolečina vpliva na njihovo delo v službi, pa je potrdilo 39 odstotkov vprašanih. Kronična bolečina namreč ne prizadene samo starejših, ampak pogosto tudi delovno aktivno populacijo.
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Metoda Dodič-Fikfak je ob tem poudarila, da je ozaveščenost med zdravstvenimi delavci o obstoju kronične bolečine premajhno. Bolniki ji poročajo tudi o tem, da zdravniki podcenjujejo njihovo bolečino in jim ne verjamejo. Po njenem je realna slika, koliko ljudi doživlja kronično bolečino, še veliko slabša. "Imamo veliko več težav, kot smo jih imeli 15 let nazaj," je dodala.
Zaradi kronične bolečine je bilo na bolniškem dopustu manj kot tri mesece 31 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov pa več kot tri mesece. Zaradi kronične bolečine je delovno mesto zamenjalo 12 odstotkov vprašanih, sedem odstotkov pa se jih je invalidsko upokojilo.
Strokovnjakinja na področju medicine dela opozarja, da veliko ljudi v aktivni dobi zaradi kronične bolečine doživlja veliko stisko, predvsem takrat, ko jih po dolgotrajni bolniški napotijo na invalidsko komisijo. Pogosto člani Invalidskih komisij ZPIZ teh težav ne priznavajo. "Tu se začne kalvarija, ljudje z dolgotrajno bolniško se znajdejo na komisiji, ki pa kot vzrok invalidnosti išče objektivni vzrok, kar kronična bolečina zagotovo ni. Ti ljudje so prikrajšani, ker se jih uvršča v kategorijo simulantov," je dodala Dodič-Fikfakova.
"Naš zdravstvo je dobro, vendar se ukvarja predvsem s somatskimi zadevami. Ti bolniki se zato vrtijo v začaranem krogu, zato potrebujejo multidisciplinarno obravnavo," je dodal Požleb. Po njegovem se akutna bolečina "ne sme zanemariti, čeprav od tod gre lahko naprej. Kot enkrat zadeva preide v kronično bolečino, pa nimamo odgovora". Po njegovem se ti ljudi pri nas prepogosto zanemarjajo.
vanda.levstik@zurnal24.si
