Glasno prerekanje, kričanje, zmerjanje in razbijanje je nezdrav način komuniciranja, ki ima pogubne posledice za partnerski odnos.
"Pri nekaterih parih pride do kričanja, ker se partnerja ne slišita," pojasnjuje psihoterapevtka Veronika Podgoršek. V tem primeru partnerja kričita zaradi občutka nemoči. Kričita in upata, da bosta vsaj tako slišana.
"Zavedata se, da je takšen način komuniciranja napačen. Tudi njima je kričanje in razbijanje nekaj nepoznanega in ju moti," pravi psihoterapevtka. Ker se ne slišita, se ne znata več normalno pogovarjati, zato je pomoč strokovnjaka dobrodošla. Takšni pari ne zdržijo dolgo med zmerljivkami, zato bodisi poiščejo pomoč ali pa se partnerski odnos spremeni. "Oseba, ki tega ni navajena, ne bo mogla na dolgi rok kričati, ampak bo denimo utihnila. Umaknila se bo in bo sama," opozarja.
Ker sta za dober partnerski odnos vedno potrebna dva, morata biti oba pripravljena poslušati in kaj spremeniti. "Če te partner ne sliši, se lahko vprašaš, ali si sploh še pripravljen živeti v takem odnosu," še pravi.
Kričanje kot način življenja
Pri drugih parih pa sta kričanje in zmerljivke način komuniciranja, ki so se ga naučili že v primarni družini. "Kričanje je za te partnerje nekaj, kar poznajo še od svojih staršev. In te vzorce ohranjajo žive," pojasnjuje psihoterapevtka.
Ker je pri njih glasno prerekanje del vsakdana in način življenja, se jim zdi to normalno. "Pogosto se ne zavedajo, da je s tem nekaj narobe, dokler ni nekaj hudo narobe," pravi. Takšni pari nujno potrebujejo pomoč tretje osebe, ki jih bo ozavestila in jim pokazala, da obstajajo tudi drugačni načini komuniciranja in odnosa. "Naučiti se morata konstruktivnih pogovorov in drugačnih vzorcev," je sklenila.
