Med vikendom so v dežurnih ambulantah ZD Ljubljana, ki so ob dela prostih dneh v prostorih urgence, po navedbah UKC Ljubljana obravnavali dva bolnika z ošpicami. Pri okoli tisoč obiskovalcih, ki so se z bolnikoma istočasno zadrževali v čakalnici ljubljanske urgence, obstaja možnost, da so se okužili z virusom ošpic, če jih še niso preboleli ali niso bili dvakrat cepljeni, so opozorili na NIJZ.
Potencialno je okuženih tisoč obiskovalcev, ki so med vikendom obiskali prostore urgence, a v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ne pričakujejo velikega izbruha ošpic. Na NIJZ sicer ocenjujejo, da bi lahko bilo potencialno okuženih okoli 200 bolnikov. Izločili so že vse, ki so bili rojeni pred letom 1960 in je verjetno, da so bolezen že preboleli.
Po neuradnih informacijah STA sta se obolela nedavno mudila v Rusiji in Nemčiji.
Urgenca dodatno obremenjena zaradi prenove
V UKC Ljubljana so ob tem ponovno opozorili, da je obremenitev prostora zaradi prenosa sobotne dežurne službe Zdravstvenega doma Ljubljana v klinični center prevelika. Prostori ljubljanske urgence pa so trenutno še bolj obremenjeni zaradi prenove. Vsi bolniki in obiskovalci morajo zato čakati v enotni čakalnici.
Urgenca UKC Ljubljana
Obveščali jih bodo
Služba nujne medicinske pomoči in urgenca UKC sta Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že posredovali sezname čakajočih bolnikov, ki bodo o možnosti okužbe in ukrepih obveščeni pisno na domači naslov.
Za dodatne informacije, navodila in pojasnila glede ukrepov po stiku z virusom ošpic 20. in 21. aprila v čakalnici urgence v UKC Ljubljana, je na telefonski številki 031 646 617 od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro na voljo epidemiolog NIJZ.
Kakšni so simptomi?
Značilni bolezenski znaki so vročina, vnetje očesnih veznic, nahod, kašelj in značilen rdečkast izpuščaj, ki se pojavi med 3. do 7. dnevom bolezni. Ob pojavu omenjenih znakov takoj po telefonu obvestimo izbranega osebnega zdravnika in ostanemo doma.
Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila. Ošpice se prenašajo neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe, na primer s kihanjem in kašljanjem.
Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih bolnikih. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Pri novorojenčkih in dojenčkih lahko ošpice povzročijo hudo drisko s posledično izsušitvijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.
V Sloveniji je obvezno cepljenje proti ošpicam od leta 1968. Od leta 2000 do 2009 ni bil v Sloveniji zabeležen noben primer ošpic, od leta 2010 pa NIJZ beleži posamične primere ošpic. Preliminarni podatki NIJZ o precepljenosti predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v letu 2018 pa kažejo 93,1-odstotno precepljenost
Ni mi jasno iz katere smrdljive luknje ste potegnili 30% zapletov pri obolelih. Res ne vem. Samo že če grem NIJZ gledat je možnost zapletov pod 5% (pa imamo zelo majhen vzorec za pogledat). Če kot komplikacijo upoštevamo tudi otitis… ...prikaži več media, ki ga ima že vsak 2. cepljeni otrok pa je pri naravnih ošpicah to le 7%. Tako zavajate, da sami sebi verjamete. Aja... sm pozabla da pripravljate teren, da se mora vsa odrasla populacija začet cepit... točno. Sm pa mislila da ste raziskovalni novinarji.
Dokler ne bo drzava prepovedala necepljencem druzrenja z ljudmi bomo imeli take in se vecje probleme