Slovenija
17 ogledov

Zvišuje se tolerančna meja za kršitev zakonov

Goran Lukić Irena Herak/ Finance
Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o agencijskem delu in kršitvah zakona.

Kje je največja težava pri agencijskem delu?

Leta 2010 se je urejala zakonodaja, ki ureja agencijsko delo, da bi se to bolj reguliralo. Agencij za zagotavljanje dela je bilo okoli 200, ministrstvo pa je menilo, da jih je preveč in da se dogajajo zlorabe. Ironija je, da jih je zdaj uradno 165, menim pa, da jih je spet več kot 200. Eno je namreč register, drugo pa so kvaziagencije. Ravno zdaj je prišel delavec, ki mu je podjetje ponudilo delo v Nemčiji. Registrirane ima poslovne dejavnosti, nič zaposlenih in nič prometa, a to podjetje bi tega delavca posredovalo v Nemčijo. Delavec bi delal kot gradbenik, a podjetje ni ne gradbeno podjetje ne agencija.

Kaj pa težave v zvezi s samo zaposlitvijo?

Drug velik problem je veriženje pogodb. Ko agencijski delavec pade v kolesje, se začne verižna reakcija. Najprej dobi pogodbo za en mesec. Agencije jih sklepajo, da se zavarujejo in da jim ni treba plačati nadomestila za čas čakanja, saj morajo delavcu, ko ni dela, plačati 70 odstotkov minimalne plače. Za vsak primer razbijejo pogodbe na en mesec, tako da delajo celo leto pri enem uporabniku dvanajstkrat po en mesec. Hkrati prenašajo stroške konkurenčnosti – provizije – v ceno dela. Uporabniku zagotovijo delavca za štiri evre na uro, delavcu pa dajo tri evre na uro.

Pri veriženju pogodb imamo ekstremne primere.

V Helli Saturnus je bil primer, ko je delavka delala po pogodbi za en mesec 23-krat. Na enem izmed portalov je bil nedavno objavljen primer, ko je delavec delal po 56 enomesečnih pogodbah. Če je to res, je le ena možnost: da si pri uporabniku agencije izmenjujejo delavca. Delavec opravlja isto delo na istem delovnem mestu prek različnih agencij. S tem preveslajo zakonodajo, ki dovoljuje delo pri eni agenciji zgolj za eno leto.

Kakšne so delovne razmere teh delavcev?

V vseh pravicah bi morali biti izenačeni z drugimi delavci, vendar so primeri, ko ne dobijo regresa, ko delajo po 250 ur na mesec, imajo nižje plače ali dobijo zgolj efektivno urno postavko. Problem je, ker vse več agencij dela mimo zakona, na drugi strani pa je vse več brezposelnih, ki se jim zvišuje tolerančna meja za kršitve. To vedo delodajalci, agencije pa še bolj.

O agencijskem delu preberite tudi: Izkoriščanje je pravilo, ne izjema

Komentarjev 5
  • privat 06:29 15.januar 2013.

    samara...vidiš vsi vemo da obstaja sužensto..država pa ne naredi nič...ne vem kaj naša sova počne in fbi..in druge službe,posledice pa so vidne vsem!! Kaj ni to že stopnja državnega terorja??

  • privat 06:27 15.januar 2013.

    vsekakor spremembe ne smejo se sprejeti v kolikor se ne kaznuje podpornike in prenašalce takih kriminalno izkoriščevalskih združb! Država mora povdariti ,da noče takih izkoriščevalskih dejanj in da jih tudi ne podpira!

  • privat 06:23 15.januar 2013.

    ni zadeva o zakonitosti obstoja agencij...pač je zadeva o suženjskih razmerah v agencijah(oz.prek njih) gre se pa tudi zato da najemniki agencij vedo za suženjske razmere in nič ne storijo glede tega! Pa ne samo prek agencij..ampak tudi ko firma ...prikaži več najeme drugo firmo za opravljanje storitev in se vestno spusti v podpiranje organiziranega kriminala! Vsi smo drugačni in vsi smo enakopravni,kar pomeni da noben te za neko delo nesme plačevati manj kakor ti pripada! Vse drugo je organiziran kriminal ,ki ga danes podpira celo država !!! Vidimo pa da se dogajajo spremembe,,,kar vsekakor pozdravljam in podpiram! Čas je za pravno državo,ne pa za organizirano kriminalno združbo!