Rezidenca družine Vandemoortele v Gentu (Belgija) je dom modne trgovke Nathalie Vandemoortele, zgradila pa sta jo arhitekta Johan Raman in Fritz Schaffrath leta 1972. Prenovo doma so izvedli arhitekti notranje opreme de Poorter-Holdrinet. V sodelovanju z lastnico doma so arhitekti odstranili tisto, kar je bilo slabo (opažene stene, temne sobe) in poudarili to, kar je bilo dobro (idilična okolica, ikonični arhitekturni slog).

Brutalistične stavbe niso za vsakogar, toda ko je Nathalie Vandemoortele prvič videla to hišo-trdnjavo, v kateri zdaj živi s sinovoma, se je vanjo zaljubila na prvi pogled. In kot je značilno za takšne ljubezni, je bila zaljubljenost zgolj površinska. »Arhitektura in vrtovi so bili na zunaj božanski, interier pa nje bil daleč od očarljivega,« pravi. »Hiša je imela več nivojev, ki so jih povezovalamajhna stopnišča, kar je bilo ljubko, ampak celotna ureditev je bila čudna in zmedena. Bilo je temačno in – glede na to, kako očarljiv je vrt – ni bilo dovolj pogledov navzven. Pa še pohištvo je bilo grozno – ena od sob je bila oblečena v črne preproge, znotraj pa je stala živo rumena plastična kad.«

Tudi arhitekt se je strinjal, da je bil interier v izhodišču »prav depresiven«. Odločil se je ustvariti prostor, ki bi bil svetlejši in bolj odprt na svojo okolico. To je pomenilo premestitev dnevne sobe iz središča hiše na tisti konec, ki je najbližji jezeru. De Poorter se je odločil spustiti nivo tal v tem prostoru, da bi pridobil višji strop in da bi osrednji bivalni prostor izenačil z nivojem obdajajoče pokrajine. Zunanjost je od notranjosti ločil s stekleno steno.

Čeprav so intervencije hišo spremenile, pa so nekateri detajli zavestno ohranjeni in obnovljeni, kot na primer črna kuhinja z rdečim koriti iz leta 1972. »Večina ljudi bi najbrž kuhinjo zamenjala,« prizna lastnica. »Toda sama sem želela ohraniti zgodovino hiše. Mislim, da gredo obnove velikokrat predaleč.« Še en ohranjen kos je stalaža v jedilnici, ki jo krasijo vodni motivi z lilijami in žabami.

Ostali kosi pohištva so večinoma dela belgijskih oblikovalcev, npr. Maartena van Severna in Josa Devriendta, ki jih je lastnica kupila na bolšjih sejmih in trgovinah z vintage pohištvom v Gentu. Ostali kosi pa so večinoma kupljeni na različnih potovanjih po svetu, od Mongolije do Malija.

Jedilnica se odpre na teraso z vgrajenimi betonskimi mizami in žarom, ki so ostanek izvirne zasnove. Poleti družina veliko časa preživi zunaj, prav na tej terasi. In čeprav so poletja prijetna, so zime težje – debele betonske stene niso izolirane in to je še ena izmed nujnih nalog, ki ležijo pred lastnico. »Sicer je dom, je pa tudi delo v nastanku,« se o nedokončanem boju s svojo ljubeznijo pošali lastnica.

Foto: Trendland