Sobota, 11. oktober. Po vožnji iz Trebnjega v Umag, ki je ob vseh zožanjih na primorski avtocesti bila precej daljša od vožnje v idealnih prometnih pogojih, se je začela misija, ki se je na papirju zdela precej lažja, kot se je izkazala v praksi.

Ker že nekaj časa vozimo električni avtomobil, smo se veselili družinskega izleta k morju, ki za nas z električnim avtomobilom ni bil prvi. Smo namreč ljubitelji kampiranja in v preteklosti smo se že z električnim Hyundaievim insterjem (42 kW baterija) že odpravili na hrvaško obalo, kjer smo nato v kampu vozilo napolnili, da smo se z njim lahko mirno odpravili domov. Tokrat smo najeli apartma in pričakovali, da s polnjenjem izven glavne turistične sezone ne bo težav. Vendarle gre za zelo priljubljeno turistično mestece, ki poleti poka po šivih, električnih vozil pa je poleti najbrž tu kar nekaj. 

Po prihodu v Umag in prevoženih 180 kilometrih je bil načrt takšen: priklopiti vozilo na 22-kilovatno polnilnico in se za dobro uro in pol sprehoditi po centru mesta. A načrt se je hitro izjalovil.

Foto: Žurnal24 Umag

Najprej sem se ustavil pri Lidlu, kjer sta bili dve polnilnici – obe sta delovali brez težav, vendar sta obe bili zasedeni. Nič nenavadnega, saj gre za eno redkih lokacij v mestu, kjer je mogoče hitro in zanesljivo napolniti električni avto. Nato sem poskusil še pri sosednjem Kauflandu, kjer sem se razveselil prostega zelenega parkirnega mesta, a je kmalu sledilo razočaranje. Hitra polnilnica je delovala, 22-kilovatna pa je bila žal nedelujoča, poškodovana je bila guma oz. plastika, ki prekriva priključne kontakte (pine).  Vtičnico sem uspel spraviti v polnilno vtičnico avtomobila,  toda avto mi je javil, da je povezava s kablom prekinjena, zato polnjenje (kot sem pričakoval) ni bilo mogoče. Ravno, ko sem se odpeljal, se je pripeljal Avstrijec z id.4, ki se mu je na obrazu zarisal nasmešek zadovoljstva. Toda najbrž ne za dolgo ...

In tako se je prvotni načrt izjalovil. Ker sem želel avto pustiti bliže morju, sem preveril še polnilnico Schneider ob obali. Na prvi pogled se je zdela odlična – moderna in lepo urejena. A težava se je pokazala takoj: polnilnica ni omogočala aktivacije preko mobilne aplikacije, kar je danes skoraj standard, ampak zgolj z ustrezno RFID kartico.

Ker te kartice nisem imel, mi ni preostalo drugega, kot da sem se vrnil k Lidlu in potrpežljivo čakal, da se sprosti priključek. Zato me niti ni čudilo, da je polnilnica, ki je sicer bila v aplikaciji PlugShare označena "V popravilu", samevala. Le nekaj 10 metrov stran sta bili še dve polnilnici, ki pa sta bili pokriti s folijo, kar je potrjevalo oznako aplikacije PlugShare "v popravilu". Sodeč po komentarjih na forumih, sta ti dve polnilnici neuporabni že precej časa in zdi se, da pristojni nimajo interesa tega spremeniti. 

Foto: Žurnal24 Umag

Odločil sem se, da bom srečo poskusil pozneje, ko se bo začelo temniti. In tako sem se spet odpravil do Lidla in Kauflanda malce po 19. uri, tudi tokrat brez sreče. Tretjič sem srečo poskusil ob 21.30, ko me je v Lidlu pričakalo prosto mesto 50-kilovatne polnilnice. V pol ure, kar je zadoščalo ravno za malce daljši večerni sprehod s psom, je baterija s 33 odstotkov poskočila na 50. Pot domov brez dodatnih postankov je bila tako zagotovljena.

Kaj sem se naučil?

Izlet, ki bi moral biti sproščujoč, se je spremenil v majhno avanturo. Glavna lekcija? Na daljše poti z električnim avtom se je treba dobro pripraviti, preveriti stanje polnilnic vnaprej (tudi prek aplikacij, kjer uporabniki sproti poročajo o delovanju), in imeti vedno rezervni načrt oz. računati, da se bo do delujoče ali proste polnilnice treba peljati malce dlje, zato je pri načrtovanju dobro upoštevati rezervo pri dosegu.

Po prihodu v Umag mi je sicer ostalo še slabih 40 odstotkov baterije, kar je zadoščalo za dobrih 120 kilometrov vožnje, tako da nisem zganjal panike, saj sem vedel, da se lahko s tem dometom mirno vrnem v Slovenijo, kjer bi ob krajšem postanku na Petrolu v Kopru dopolnil baterijo za mirno nadaljevanje poti domov.

Foto: Žurnal24 Sončni zahod Umag, plaža, Hrvaška Kljub vsem sitnostim smo dan zaključili ob morju, z lepimi razgledi in čudovitim sončnim zahodom ter z upanjem, da bo mreža polnilnic na Hrvaškem kmalu bolj zanesljiva. Na tem mestu je treba dodati, da Hrvati, kar se tiče polnilne infrastrukture, močno zaostajajo za nami. Nekateri hoteli sicer ponujajo možnost polnjenja, a te pri tem lahko pošteno oderejo. 

In še sporočilo "sovražnikom" elektrifikacije voznega parka: Ne, to ni bila kritika električnim avtomobilom, to je kritika mestom, ki se kljub jasni usmeritvi Evropske unije, še vedno na vse kriplje branijo tehnologije, ki bo kmalu preplavila Evropo. Ob vsem tem ne čudi niti podatek Eurostata, da je bilo v letu 2024 na Hrvaškem na novo registriranih zgolj 1,8 odstotka električnih vozil med vsemi na novo registriranimi vozili. To je bil tudi najnižji odstotek med vsemi državami Evropske unije.

xxx

P. S.: Glede na videno je ureditev ustreznih polnilnic za električne avtomobile v Umagu velika poslovna priložnost, sploh če vemo, kako priljubljena destinacija je Umag v poletnih mesecih med Slovenci, Nemci in Avstrijci. V teh državah pa po cesti vozi vse večje število električnih avtomobilov.

dezurni@styria-media.si