Tehnični podatki
|
|
Motor: Bencinski, šestvaljni, prostornina 2.796 ccm, največja moč: 155 kW (211 KM)
pri 6.800 vrt./min., največji navor: 246 Nm pri 3.600 vrt./min., pogon na zadnji kolesni par,
šeststopenjski samodejni menjalnik
|
Oblikovno ga ne gre zamenjati za noben drug model, predvsem pa je zanimiva strešna silhueta, ki proti zadku hitro pada. Na zunanjosti najdemo veliko količino kromanih dodatkov, pri pokončnih in oglatih svetilih pa zelo všečno kombinacijo ksenonske tehnike in LED-tehnologije. Za njim se obračajo tako mladi kot malo manj mladi, ženske ter seveda tudi moški. Ob pogledu nanj pa je opazovalcu takoj znano, da gre za avto višjega (cenovnega) razreda.
Notranjost tako kot zunanjost nudi pohvalno zmes športnosti in prestiža, vse skupaj pa še dodatno nadgradi ameriško udobje, ki ga čutijo potniki tako na prednjih sedežih kot zadnji klopi. Prednja foteljasta sedeža nudita obilico podpore tudi v ledvenem delu, usnje je kvalitetno in perforirano. Na zadnji klopi je prostora manj, predvsem pa ga zna zmanjkati v višino, saj je CTS glede prostora za glave komaj konkurenčen. Tudi pri prostoru za kolena ostaja v sivem povprečju, pod tem pa je znova, kar se tiče prostora v prtljažniku, ki meri dokaj "rahitičnih" 373 litrov.
Sredinska konzola in armaturna plošča sta oblikovani dovolj samosvoje, vseeno pa ne manjka športnih ter udobnostnih pritiklin. Osrednji del zavzema zaslon infotainment sistema, ki se po pritisku na gumb dvigne iz ležišča. Delovanje mu nato narekujete z dotikom zaslona, omogoča pa gledanje televizije ali DVD-jev, poslušanje CD-jev, MP3-datotek preko USB-sidrišča, zvok pa producira kvaliteten avdio sistem priznanega proizvajalca Bose, ki si zasluži samo pohvalo. Na osrednjem delu sicer domuje za odtenek preveliko število stikal, se pa njihove postavitve hitro navadite. Pohvale si zaslužita še ambientalna osvetlitev notranjosti (tudi v predelu nog) ter veliko panoramsko okno, ki se razprostira čez obe sedežni vrsti in ga je mogoče odpreti ali zastreti. Z opremskega stališča pripomb nismo imeli, saj so del serijske opreme tudi sledljiva ksenonska svetila, avdio-vizualna parkirna pomagala, popolna varnostna oprema in (dvobarvno) usnje tako na sedežih kot vratnih oblogah ter armaturi, vseeno pa smo pogrešili kakšno tehnično pomagalo, kot je radarski tempomat. Tega si ni mogoče domisliti niti proti doplačilu.
Motorizacija je glede na prostornino in zasnovo ponovno zmes ameriškega vpliva ter vpliva na stari celini. Gre za 2.8-litrski števaljnik V-zasnove, ki pa ga že poznamo iz drugih GM-ovih modelov. Razvije (še zadovoljivo) moč 155 kilovatov, ki pa jo nabira relativno pozno, zato je motor treba siliti v vrtljaje. V pomoč mu je šeststopenjski avtomatski menjalnik, z omejenim občutkom za tekoče prestavljanje. Ob močnem pritisku na stopalko za plin zna prestaviti tudi tri prestavna razmerja navzdol, kar bodo (kot neprijetno) občutili sopotniki. Drugače, z veliko mero posluha za razmere na evropskih cestah, se izkaže podvozje in vzmetenje, saj je CTS udobna avtocestna križarka, ki se obenem ne brani zavitih gorskih serpentin, ko mora šestvaljnik dihati s polnimi pljuči. Vse to prinaša tudi občutno višjo porabo, zaradi katere si ponovno zasluži minus. Tudi pri zelo zmerni vožnji nam ni uspelo porabo spraviti pod 12 litrov, povprečje na testu pa je znašalo nadpovprečno visokih 13 do 14 litrov. Se pa CTS odkupi z melodičnim zvokom šestvaljnika, zaradi katerega smo motor še malo bolj tiščali v vrtljaje. Pohvalo si zasluži tudi odličen ESC-sistem, manj pa le pogojno informativen volanski mehanizem in zavore.
Če v enačbo vključimo še ceno, ki je glede na vse več kot umestna, potem je CTS solidna, a drugačna alternativa nemškim konkurentom, ki pa bodo morali ceniti in iskati drugačnost, ki jo CTS nedvomno nudi.