AMZS je kot član evropskega konzorcija avtoklubov (ADAC, ÖAMTC, TCS, ANWB ...) objavil rezultate testa avtomobilskih zimskih pnevmatik v dveh dimenzijah in sicer za manjše do srednje (195/55 R15) in srednje velike avtomobile (225/50 R17). Rezultate je mogoče v določenem okviru kopirati tudi za pnevmatike, ki so za razred večje ali manjše.
Pod črto so rezultati intenzivnih testov jasni: ena znamka je letos pobrala naslova najboljše celo v obeh kategorijah, tesno ji sledita še dve premijski znamki, zanesljivo vožnjo v večini zimskih razmer pa si je mogoče zagotoviti tudi z nekoliko cenejšimi pnevmatikami. Dve pnevmatiki na testu sta se izkazali za nevarni in ju zelo odsvetujejo!
195/55 R15, hitrostni razred T (do 190 km/h)
Gre za pnevmatike, ki jih najdemo na avtih B in C segmenta. Testno vozilo je bilo VW golf. Vse modele pnevmatik so testirali za najrazličnejše scenarije na cesti in med dolgotrajno uporabo. Največji delež skupne ocene je odpadel na obnašanje na mokri cesti, pri tem pa so merili učinkovitost pnevmatik pri zaviranju, pri prečnem in vzdolžnem splavanju, vodljivosti ... Preizkusili so njihov oprijem na snegu, pa tudi na ledu, pri tem pa jih zanimalo predvsem zaviranje. Izkazati so se morale tudi na suhi cesti, pozornost so namenili glasnosti med vožnjo, porabi goriva in hitrosti obrabe. Zajeli so torej vse kategorije, ki zanimajo povprečnega uporabnika med življenjsko dobo pnevmatik.
Podrobnejšo razlago testa in razlike med gumami v praksi si lahko preberete na spletni strani AMZS.
Najboljšo oceno "zelo priporočljivo" so prejele pnevmatike dunlop winter response2, goodyear ultragrip 9+ (obe ista skupna ocena 2,2), michelin alpin 6 in vredestein wintrac (obe ista ocena 2,3). Gre torej za štiri pnevmatike, ki so se vse izkazale za zelo uravnotežene, z majhnimi razlikami med seboj in brez opaznejših slabosti. V primerjavi s tremi premijskimi se Vredesteinova pnevmatika po ceni uvršča v srednji razred, hkrati pa ima zelo dobre rezultate glede obrabe in porabe goriva.
Tik za najboljšimi sta se uvrstila modela BFGoodricha in Continentala z oceno "priporočljivo". Slednjega smo sicer vajeni višje na lestvicah, vendar so testirali še stari model, ne pa njihovega najnovejšega modela wintercontact TS 870. Pnevmatike po lestvici navzdol so imele po eno ali dve slabi lastnosti, a so vse razen kumho wintersport WP51 ohranile oceno "priporočljivo". Omenjena pnevmatika pa je zaradi slabše ocene za vožnjo v mokrem in suhem prejela oznako "priporočljivo z omejitvami".
Podrobnejše rezultate lahko razberete s spodnje tabele, če kliknete nanjo.
225/50 R 17, hitrostni razred V (do 240 km/h)
Pnevmatike s temi oznakami sodijo na vozila srednjega razreda, na primer na BMW serije 3 ali audi A4. Slednji je bil tudi testno "zimsko" vozilo. Do obisti so v konzorciji klubov preizkusili kar 18 različnih modelov. Tri pnevmatike odstopajo navzgor, v zlati sredini je 13 modelov, dve pnevmatiki pa sta pri zelo pomembnih testih vožnje v mokrem in v snegu dosegli tako slabe vrednosti, da sta dobili negativno oceno "ni priporočljivo". Za zvenečimi imeni goodride Z-507 zuper snow in linglong green-max winter UHP se skrivata nevarni pnevmatiki!
Pogled na vrh lestvice je povsem drugačen. Dunlopova wintersport 5 in Michelinova alpin 6 sta prejeli najboljši oceni 2,3. Tik za njima je Goodyearjev ultragrip performance+, vse tri pa so prejele oznako "zelo priporočljivo". Dunlop blesti predvsem v snegu, Michelin pri porabi, Goodyear pa je med najboljšimi v vseh kategorijah.
Tik za premijsko trojico (2,5) se je uvrstila pnevmatika kleber krisalp HP3, ki izvira iz Michelinovega koncerna. Stik z najboljšimi je izgubila zaradi malce slabšega obnašanja v mokrih razmerah, je pa od njih bistveno cenejša.
Sledi četverica pnevmatik Bridgestona, Continentala, Nexena in Vredesteina z oceno 3,0 in prav tako oceno priporočljivo. Zanimivo je Vredestein v tej dimenziji med pnevmatikami z najvišjo obrabo, Nexenova pa sodi med najcenejše. Tik za njimi je pnevmatika Save, model eskimo HP2, ki je zelo popularna med slovenskimi vozniki in glede na teste dokazuje, da je kljub nekaterim slabostim zelo blizu najboljšim.
Še ena ugotovitev: uradne oznake poraba/oprijem/glasnost, ki so v obliki dveh črk in številke nalepljene na pnevmatike, v praksi držijo zelo pogojno oziroma so AMZS testi dokazali, da lahko zavajajo. Če bi gledali le oznake, bi omenjeni najslabši "zuper" pnevmatiki sodili nekam v sredino razpredelnice, na testu AMZS pa sta prejeli daleč najslabšo oceno.
Podrobnejše rezultate lahko razberete s spodnje tabele, če kliknete nanjo.
Zimska pnevmatika mora imeti oznako snežinke in M+S, poleg tega pa mora imeti še vsaj 3 milimetre profila, kar pa je v pravi zimi premalo. Pnevmatike menjajte najkasneje pri preostalih 5 milimetrih dezena. Kot obvezna zimska oprema morajo biti na vozilih nameščene med 15. novembrom in 15. marcem, oziroma v času zimskih razmer.
Zimske pnevmatike so izredno pomembne za varno vožnjo v hladnejšem delu leta. Pri nižjih temperaturah zaradi drugačne sestave gumene zmesi postanejo mehkejše in zato nudijo veliko več oprijema s cesto kot pa letne. Prav tako je njihov dezen prilagojen za učinkovito odstranjevanje ne le vode izpod koles, temveč lahko ohranja oprijem tudi v snežnih in do določene mere celo v poledenelih razmerah. Zaradi vsega naštetega je vožnja v spolzkih razmerah, še posebej pa pri zaviranju, z zimskimi pnevmatikami veliko varnejša. O tem, kako velike so razlike med letnimi in zimskimi gumami, nima smisla razpravljati, saj je bilo dokazano že ničkolikokrat. Izkušnje zadnjih let pa učijo, da postajajo vremenske razmere v obdobju temperaturnih ekstremov vse bolj nepredvidljive in da se še zdaleč ne gre zanašati na mile zime.
Velja pravilo, da je treba pnevmatiko izbrati glede na svoj slog vožnje, dnevne prevožene razdalje in tudi glede na verjetnost, s kako ostrimi razmerami na cesti se voznik srečuje v regiji, kjer živi. Cena bi morala biti drugotnega pomena.
Celoletne pnevmatike, ki sicer tako kot zimske nosijo oznako M+S in znamenje snežinke, so velik kompromis in za vožnjo v resnično zimskih razmerah niso prava izbira.
Prosim, da vsi, ki berete ta članek, ga zbrišete z neta in s svojega spomina, ker so testi narejeni s …