MAI Carbon Cluster Management GmbH, nemška družba, ki ima podporo tamkajšnhje vlade in avtomobilske industrije, napoveduje padec cen materiala za do 90 odstotkov v primerjavi zneska izpred nekaj let, piše Automotive News.
“Trenutno smo že dosegli polovično točko naših načrtov. V naslednjih generacijah avtomobilov bomo videli vedno več ogljikovih vlaken," je prepričan Klaus Drechsler, vodja 80-milijonskega projekta. Da načrti niso iz trte izviti, priča podpora, saj MAI poleg Airbusa in Siemensa delno financirata tudi BMW in Audi, predvsem slednji ima z ogljikovimi vlakni za seboj že pestro zgodovino uporabe, nenazadnje sta v veliki meri iz tega izredno lahkega materiala izdelana električna i3 in i8.
Še nedavno so bila ogljikova vlakna rezervirana le za zelo drage avtomobile, saj kilogram surovega materiala stane skoraj 16 evrov, medtem ko je kilogram jekla vreden manj kot evro. So pa analitiki prepričani, da bo z razširjeno uporabo cena za ogljikova vlakna le še padala, še posebej v želji po izdelavi čim lažjih vozil. Tako bodo lahko iz tega materiala cele šasije ali pa posamezni deli, po napovedih bodo prav gotovo črna vlakna sestavljala že dobršen del nove generacije BMW serije 7.
Kaj pa, ko bo počilo?
Ogljikova vlakna imajo veliko dobrih lastnosti, saj so kljub lahkosti izjemno trda. Niso pa izdelki iz tega materiala neuničljivi. Ker je popravilo počenih delov iz ogljikovih vlaken precej bolj zahtevno kot krpanje zvitih jeklenih ali aluminijastih delov, se mnogi sprašujejo, ali se kupci množičnih modelov sploh zavedajo morebitnih skritih stroškov. Industrija za to vprašanje še nima jasnega odgovora, saj ima z ogljikovimi vlakni izkušenje le majhno število ličarskih delavnic.
Nekateri proizvajalci, kot je denimo Lamborghini, ki material že vrsto let uporablja pri svojih modelih, je z analizo poškodb že izdelal strategijo, kdaj kakšen del iz ogljikovih vlaken sploh popravljati in kdaj ga raje zamenjati, da bo avtomobil ostal enako varen, poroča Compositeworld. "Nekaj con pri avtomobilu je bolj kritičnih kot druge," tako denimo pravi Casper Steenbergen, šef popravil pri Lamborginijevem razvojnem oddelku za materiale.
Pri BMW-ju pa trdijo, da stroški popravil načeloma ne bi smeli biti nič posebnega zaradi dejstva, ker manjši trki sploh ne bodo imeli posledic za samo konstrukcijo avtomobila in se bo plastični del le zamenjal. Pri hujših trkih in poškodbah pa izpostavljajo, da se ogljikova vlakna ne zvijajo kot ostali materiali, temveč le počijo, tako da bodo v tem primeru v njihovih specializiranih delavnicah zamenjali območje okoli razpoke. Vendar celoten proces terja izkušene mojstre, kar zahteva velika vlaganja v izobraževanje delavcev.