Kolumnistka

izraža lastna mnenja, ne mnenj uredništva.

Ko zaslišim, da avto zaprede kot najbolj krotka mucka, dam roko v ogenj, da se bo mimo mene zapeljal dizelaš. Le tisti, ki slišimo to predenje dizelskega motorja, vemo, da je v bitki med bencinarji in dizelaši slednji absolutni zmagovalec. Pa ni važno, če mu bencinski ljubitelji očitajo zaspanost in premajhno poskočnost. Ravno v tem je stvar – mačje mirna vožnja, ki te boža po čutih. Bencinarji očitno ne razumejo, da je to, kar je za nekoga izjemen pospešek in neverjetna poskočnost, lahko za koga drugega neprijetno cukanje.

Kot na vesoljski ladji
Idealno vožnjo z avtomobilom sem si vedno predstavljala kot vožnjo pod vodo. Da bo tekla tekoče, mirno in pravzaprav neobčutno. Kot v kakšnih znanstvenofantastičnih filmih, ko so potniki ali prebivalci vesoljske ladje, medtem ko so drveli čez galaksije, nemoteno opravljali vse možne življenjske opravke.

Gotovo v najvišjem cenovnem razredu avtomobilov obstajajo tudi bencinarji, v katerih bi si med vožnjo po primestnih cestah (medtem ko zahaja sonce in okoliška narava sanjsko zeleno brsti) lahko nalakirala nohte. Vsaj v reklamah je tako. Toda prepričana sem, da če bi med vsemi avtomobili organizirali tekmovanje za najbolj nežno vožnjo, bi zmagal dizelaš. Vsekakor pa med avtomobili nižjega in srednjega cenovnega razreda. In zato so dizelaši zakon!