- Zakaj se je Toyotina odločitev za proizvodnjo v Franciji izkazala za uspešno tudi po 25 letih.
- Kako umetna inteligenca in robotizacija spreminjata proizvodnjo avtomobilov, ne pa tudi Toyotine filozofije.
- Zakaj pri Toyoti verjamejo, da so ljudje tudi v dobi avtomatizacije njihova največja konkurenčna prednost.
- Kako se Toyota Production System prilagaja elektrifikaciji in digitalizaciji proizvodnje.
- Zakaj Toyota meni, da kakovost, lokalna proizvodnja in zanesljivost ostajajo ključ do uspeha.
Toyotina francoska tovarna Toyota Motor Manufacturing France (TMMF) v Valenciennesu letos obeležuje 25 let delovanja, ko je postala največji avtomobilski proizvodni obrat v Franciji in pomemben del Toyotine evropske proizvodne mreže.
Z Benoitom Chambonom, podpredsednikom za upravljanje v TMMF, smo se pogovarjali o konkurenčnosti evropske proizvodnje, vplivu elektrifikacije in umetne inteligence ter o tem, zakaj Toyota tudi v času vse večje avtomatizacije še vedno poudarja vlogo ljudi v proizvodnem procesu.
Toyota tovarno v Valenciennesu odprla pred 25 leti. Se je po vsem tem času odločitev, da ga zgradi v Franciji in ne na kakšni cenejši lokaciji, izkazala za pravilno? Kaj se je izkazalo za pomembnejše od same cene delovne sile?
Najprej je treba povedati, da se je Toyota za sever Francije odločila zaradi njegove strateške lege. Gre za srce zahodne Evrope, kjer v radiju 300 kilometrov živi več kot 100 milijonov ljudi. To je bil eden ključnih razlogov. Pomembno so bili tudi močno industrijsko znanje v regiji, prisotnost številnih podjetij in razvite industrije ter dobra infrastruktura. Poleg tega smo v neposredni bližini pristanišč Rotterdam, Antwerpen in Le Havre, kar nam zagotavlja odlično logistično podporo.
Ko govorimo o stroških dela, je pomembno razumeti, da več kot 80 odstotkov skupnih stroškov izdelave avtomobila predstavljajo sestavni deli. Strošek dela je seveda pomemben, vendar ni največji del celotne cene vozila. V zadnjih letih so močno narasli tudi logistični stroški prevoza končnih vozil. Če na primer avtomobil izdelate na Madžarskem in ga morate dostaviti v Španijo, so stroški transporta tako visoki, da pomembno vplivajo na skupne proizvodne stroške in konkurenčnost. Zato je poleg stroškov dela treba vedno upoštevati tudi logistiko.
Pomemben dejavnik so tudi razmere po pandemiji covida in vojni v Ukrajini. Cene energije so močno narasle, kar je povzročilo visoko inflacijo po vsej Evropi. Francija pa zaradi velikega deleža električne energije iz jedrskih elektrarn ni doživela tako visokega porasta stroškov energije kot številne druge države. Posledično je bila inflacija nižja, kar vpliva tudi na skupne stroške dela.
Toyotin proizvodni sistem že desetletja velja za zlati standard v proizvodnji. Kaj je danes pri "Toyota Production System" bistveno drugače kot pred desetimi ali dvajsetimi leti?
Kot ste dejali, "Toyota Production System" velja za proizvodni sistem, ki prinaša visoko učinkovitost in produktivnost. Vendar ni nastal čez noč, ampak je rezultat celotne zgodovine podjetja. Njegovi temelji ostajajo enaki. Vgrajena kakovost (built-in quality) in sistem "Just-in-Time" sta še vedno dva glavna stebra "Toyota Production System". Če se od teh temeljev oddaljite, kar se v kriznih časih hitro zgodi, lahko sistem zelo hitro izgubi svojo učinkovitost. Zato je ključno, da ostanejo ti principi nespremenjeni.
Največja sprememba v zadnjem desetletju pa je digitalizacija. Vizualno upravljanje proizvodnje je bilo nekoč skoraj povsem papirnato. Zaposleni so ročno beležili podatke in rezultate. Danes uporabljamo vse več digitalnih rešitev. Z uporabo interneta stvari lahko spremljamo temperaturo, vibracije in stanje posamezne opreme ter napovedujemo morebitne okvare, še preden do njih pride. Prav takšne tehnologije danes dopolnjujejo "Toyota Production System".
Kako pa na proizvodnjo vpliva prehod na elektrificirana vozila? Predstavlja velik izziv?
Če primerjamo avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem in baterijsko električno vozilo, ugotovimo, da imata proizvodna procesa veliko skupnih elementov, vendar tudi nekaj pomembnih razlik. Največja razlika je seveda baterija. Njena vgradnja, pritrditev in vpliv na celotno konstrukcijo vozila. Zaradi tega se spremeni zaporedje sestavljanja posameznih delov.
Končni cilj vsakega proizvajalca avtomobilov pa je, da bi na isti proizvodni liniji in na isti platformi lahko izdelovali tako električna vozila kot vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem.
Kitajski proizvajalci veliko vlagajo v popolnoma avtomatizirane oziroma celo "temne" tovarne, kjer je človeškega dela zelo malo. Vidite podobno prihodnost tudi pri Toyoti ali boste še naprej stavili predvsem na ljudi?
To vprašanje danes si postavlja veliko ljudi in povsem upravičeno je priznati, da so se številni kitajski proizvajalci odločili za skoraj popolnoma avtomatizirano proizvodnjo.
V Toyoti pa uspeh temelji na dveh elementih. Večina ljudi meni, da je razlog zgolj "Toyota Production System". Vendar pa, če bi ta sistem preprosto prenesli v drugo podjetje, ne bi dosegli enakega uspeha. Poleg proizvodnega sistema imamo tudi "Toyota Way" kulturo podjetja.
Ta kultura temelji na prepričanju, da so ljudje najpomembnejše in najdragocenejše premoženje podjetja. Če imajo zaposleni možnost prispevati svoje ideje, pridobite potencial za izboljšave, ki daleč presega vse drugo.
Če bi imel v podjetju 4.800 robotov namesto 4.800 ljudi, bi izgubil 4.800 možganov. Roboti nimajo idej. Ne bodo predlagali nobenega "kaizena" oziroma postopnih izboljšav. Ne bodo opozorili, kaj gre narobe, kje se pojavlja problem in kako bi lahko postali še učinkovitejši.
Seveda je prav, da uvajamo nove tehnologije, robotizacijo in avtomatizacijo. Vendar pa, če proizvodnjo popolnoma avtomatiziramo, izgubimo največjo prednost. To so ljudje kot najdragocenejši vir podjetja.
Evropski proizvajalci so pod vse večjim pritiskom novih konkurentov, predvsem kitajskih. Kje vidite največje konkurenčne prednosti Evrope oziroma Toyote? So to kakovost, učinkovitost, stroški, konkurenčnost ali morda proizvodna kultura?
Naj odgovorim na primeru naše tovarne. Zgradili smo jo pred 26 leti in danes je po obsegu proizvodnje največja avtomobilska tovarna v Franciji. Pred četrt stoletja si tega skoraj nihče ne bi predstavljal. Če bi mi takrat kdo rekel, da bomo postali največja avtomobilska tovarna v državi, mu verjetno ne bi verjel.
Ta zgodba pove veliko. Kaže predvsem na to, da je Toyota v Evropi razvila zelo močan pristop k izdelkom. Pred dvajsetimi leti Toyotini avtomobili še niso bili v celoti razviti za evropske kupce. Danes so popolnoma prilagojeni evropskemu okusu in pričakovanjem.
Evropski avtomobilski trg je izjemno konkurenčen, kupci pa imajo zelo visoka pričakovanja. Za Toyoto je Evropa zato pomembno okolje za učenje. Zaradi tega se je razvijal dizajn vozil, proizvodnja pa je postajala vse učinkovitejša in zmogljivejša.
Pri Toyoti ne govorimo le o prispevku lokalni družbi in gospodarstvu, čeprav je ta zelo pomemben. Toyota veliko vlaga v proizvodne obrate po vsej Evropi, saj želimo vozila izdelovati lokalno in tako podpirati evropske kupce. Vendar ne gradimo le tovarn. Tudi dobavitelje izbiramo lokalno, kar pomeni, da sodelujemo z evropskimi podjetji in prispevamo k njihovemu razvoju. Zaradi tega se ugled podjetja nenehno krepi.
Toyota yaris je bila prvi avtomobil, ki je prejel oznako "Origine France Garantie", kar pomeni "izdelano v Franciji". Če pomislimo na dolgo zgodovino francoske avtomobilske industrije in številne domače znamke, je to precej izjemen dosežek. Na eni strani to pomeni pomemben prispevek lokalnemu trgu in gospodarstvu, na drugi strani pa sposobnost prilagajanja pričakovanjem kupcev. Nad vsem tem pa ostajata naša največja prednost ugled zanesljivosti in kakovosti.
Kakšno vlogo ima v proizvodnji danes umetna inteligenca? Kako spreminja vaše delo?
Umetno inteligenco uporabljamo na več področjih. Eden od primerov je prepoznavanje napak s pomočjo kamer in računalniškega vida. Na proizvodni liniji smo namestili kamere, ki lahko zaznajo napake oziroma nepravilnosti na vozilu. V preteklosti so to nalogo opravljali zaposleni, vendar takšni pregledi niso bili stoodstotno zanesljivi. Danes postopoma uvajamo sisteme umetne inteligence, njihovo delovanje preverjamo in jih nato vključujemo v proizvodni proces. To je eden od konkretnih primerov uporabe umetne inteligence.
Drugi primer je uporaba interneta stvari. Na stroje in proizvodno opremo nameščamo senzorje, ki spremljajo njihovo delovanje: temperaturo, vibracije, stanje olja in druge parametre. Na podlagi teh podatkov lahko napovedujemo, kdaj bo stroj potreboval vzdrževanje oziroma kdaj obstaja nevarnost okvare.
To so področja, na katerih danes uporabljamo umetno inteligenco. Poleg tega tesno sodelujemo tudi z lokalno univerzo, s katero razvijamo nove projekte in iščemo dodatne možnosti za uvajanje umetne inteligence v proizvodnjo.
Omenili ste sodelovanje z univerzo. Kaj pa mlajša generacija zaposlenih? Ima drugačna pričakovanja od prejšnjih generacij? Ali morate zaradi tega spreminjati kulturo delovnega okolja?
Seveda ima vsaka generacija svoja pričakovanja in svoj način razmišljanja. Pri Toyoti pa imamo kulturo, ki je vključujoča in temelji na zelo preprostih, vendar jasnih vrednotah, predvsem na spoštovanju.
Mladi zaposleni so pogosto prijetno presenečeni, ko pridejo k nam. Ne vidijo le plakatov z napisom "spoštovanje", ampak spoštovanje dejansko občutijo v vsakodnevnem delu. To je ključnega pomena.
Če vodje sami niso zgled spoštljivega odnosa do ljudi, jim mlajša generacija ne bo zaupala. Prav zato verjamem, da je naša kultura zelo dobra osnova za vključevanje mladih zaposlenih in ustvarjanje delovnega okolja, v katerem se lahko razvijajo in vanj prispevajo svoje ideje.
matija.janezic@styria-media.si
Rabim enega robota ,ki bi mi tiskal denar vsak dan