Vozili smo. Testnik je kljub Renaultovemu dizlu v nosu in Nissanovemu štirikolesnemu pogonu ohranil ceno občutno pod dvajsetimi tisočaki, tudi v primeru najdražjega paketa opreme. Ta zajema večino danes zaželene in potrebne opreme, s tem pa praktično nima ekvivalentnega konkurenta, vsaj v tem velikostnem razredu ne.
Dovolj samosvoj, a tipičen suv
Glede oblike je jasno, da duster ne bo postavljal modnih smernic med suvi. To niti ni njegov namen oziroma poslanstvo. Je pa oblikovan dovolj samosvoje, da mu plagiatorstva ne moremo očitati, obenem pa je za suve še nadpovprečno robusten in z določenih zornih kotov tudi mačistično oblikovan. Velike kolesne odprtine in bočni pragovi terenskost le še potrdijo, enako velja za odmik od tal, ki znaša več kot zadostnih 21 centimetrov. Kroma sicer glede na cenovno umeščenost niti nismo pričakovali, so nas pa presenetili zaščita podvozja na prednjem in zadnjem delu ter strešna nosilca, ki sta deloma iz poliranega aluminija. Zadek je zaradi ostre odrezanosti funkcionalen, predvsem kar se prostornosti prtljažnika in preglednosti nazaj tiče.
Kam dacie (cenovno) spadajo, se je vse prevečkrat pokazalo pri odpiranju in zapiranju bočnih vrat, ki je delovalo vse preveč votlo, vrata pa so bila prelahka. To so pri dusterju vsaj deloma popravili, čeprav na ravni (tudi) Renaultovih vozil še vedno ni. Se pa varčevanje na določenih mestih še pozna, eno takšnih je prtljažni rolo, ki se ne zvije, ampak ga preprosto zložite ob naslonjalo klopi. Stopanje v vozilo in iz njega je značilno terensko, enako velja za sedenje na povsem spodobnih sedežih, ki niti niso preveč "francosko" mehki. Zato pa lahko ta pridevnik pripišemo vzmetenju, zaradi katerega avto na slabše trasiranih cestah včasih zaplava. Glede na znamko so znotraj prisotni presenetljivo solidni materiali, še posebej ker osrednji del sredinske konzole in podaljšek le-te med sedežema obkroža všečne plastične obloge, ki posnemajo klavirsko črnino. Enak motiv najdemo tudi pri držalih in oblogah na vratih, na volanskem obroču in okoli zračnikov. Hvalevreden je tudi v usnje odet volanski obroč, saj je dokaj informativen glede na električni servomehanizem. Je pa duster na žalost podedoval ergonomijo, ki je zaradi nekaterih prenizko postavljenih stikal še vedno vprašljiva.
Štirikolesni pogon davek terja pri prostornosti prtljažnika, ki je na račun tega skopnela z impresivnih 475 na povprečnih 408 litrov, dobite pa s podiranjem klopi več kot zadostnih 1.570 litrov, pa čeprav je pri dvokolesno gnani različici ta številka še za slabih 70 večja. Obdelava je solidna, na vratih je tudi kljuka za lažje zapiranje. Glede prilagodljivosti več kot deljive klopi ne boste deležni. Enako velja za dodatna sedeža v zadku, teh ni mogoče dobiti niti proti doplačilu.
Je pa seznam preostale opreme občutno izdatnejši kot pri drugih dacijah, še posebej ko je govora o paketu laureate. Ta vsebuje štiri varnostne blazine, potovalni računalnik, klimatsko napravo, meglenke, s seznama doplačil pa je testnik dobil še usnjen volanski obroč, CD-MP3-avdioenoto z upravljanjem na volanu, ESC, 16-palčna lita platišča in električni pomik tudi zadnjih stekel. Na seznamu pa najdemo še usnje, parkirna pomagala in navigacijo garmin. Več, kot pričakuješ od dacie. Med slabosti pa štejemo, da elektrifikacija stranskih stekel ne pomeni tudi impulznega odpiranja, volanski obroč pa je še vedno nastavljiv le po višini.
Zmogljiva dizel in štirikolesni pogon
Za pogon 4,31 metra in dobro tono in pol težkega dusterja skrbi najbolj racionalna izbira, vsaj kar se uspešnega sodelovanja s 4WD-pogonom in porabe ter emisij tiče. 1.5-litrski dizel poznamo iz številnih Renaultovih modelov, kjer se je tudi dokazal, zdaj ga prvič vidimo tudi v Dacijinem modelu. Razvije 81 kilovatov, in kar je še pomembneje, 240 Nm največjega navora, v celoto pa lepo sovpada šeststopenjski ročni menjalnik, s sicer nekoliko (pre)dolgo prestavno ročico.
Za premagovanje težje prevoznih terenov so poleg 21-centimetrskega odmika od tal posegli po priznanem pogonu iz vrst Nissana. Gre za priključljivi štirikolesni pogon, ki ga voznik vključi s pomočjo stikala, z dodatnim zasukom le-tega pa je pogon mogoče tudi zakleniti v razmerju 50:50. Kaj več terenskega talenta sicer ne premore, je pa res, da je tako tudi pri podobno veliki, a ponavadi dražji konkurenci. Kljub temu pa zahvaljujoč robustni zasnovi prileze marsikam, in sicer premaga klančnine s 30-stopinjskim vstopnim in 36-stopinjskim sestopnim kotom ter prebrede do 35 centimetrov globoko vodno oviro. Lega na cesti je, kot rečeno, predvsem udobna, duster pa je zgledno vodljiv in se v ovinkih, tudi pri višjih hitrostih, ne nagiba pretirano. Zavore nalogo kljub bobnastim zadnjim opravljajo solidno, ESC pa z interveniranjem ne hiti preveč. Vozne lasntosti so boljše, če je avto naložen, drugače je pri pospeševanju in zaviranju preveč pokimavanja.
Cenovno gledano duster pomeni dober nakup, je pa res, da se cena od osnovne razlikuje skoraj za sto odstotkov. Če lahko pogrešite dizla, bo cena nižja še za dodatna dva tisočaka, če se odrečete štirikolesnemu pogonu, pa lahko dusterja v garažo zapeljete že za 12.990 evrov, kar je več kot dobra kupčija.
Dacia duster laureate 1,5 dCi 4x4
Motor: 1.461 cm3
Vrsta: štirivaljni vrstni dizelski
Moč: 81 kW (110 KM)/pri 4.000 vrtljajih na minuto
Navor: 240 Nm/ pri 1.750 vrtljajih na minuto
Poraba: 7,1 litra/100 km, 145 gramov CO2
Zmogljivosti: 168 km/h, 12,5 sekunde od 0-100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.316x1.822x 1.630, medosna razdalja 2.671, prtljažnik (v litrih): 408/1.570
Cena: 16.990/18.640 EUR