O obliki ni kaj dosti modrovati. Še vedno je avantgardna, kar ima dobre in slabe strani. Oblikovalci se niti niso trudili s prevelikimi spremembami in menimo, da so storili prav.

Nekaj drobnih popravkov na zunaj in znotraj bi tako moralo zadostovati, da bo sedanja generacija civica v miru počakala na naslednico. Da se mimo vas pelje "faceliftan" civic, bodo prepoznali le bolj navdušeni, govorimo o drugačni prednji maski z odprtinami in športnim satovjem pod predrugačenem odbijačem in grafični evoluciji zadnjih svetil. Testnici z 1,8-litrskim bencinarjem in paketom opreme sport so poseben pečat dala v črno odeta 18-palčna platišča (225/40) in trikotni luknji izpuha.

Športna notranjost
Znotraj je sprememb še manj, v prid ekonomičnosti lahko izpostavimo dodan opozorilnik za prestave, nekaj je drugačne, a še vedno japonsko trde plastike, rahlo so spremenjene teksture. Ker govorimo o petvratni različici sport, katere bližnji sorodnik pri trivratni različici je Type S, lahko pričakovano uživamo v nekaterih športnih detajlih, kot so aluminijaste stopalke ali rdeč gumb za zagon motorja. Ampak velik del adrenalina splahni ob pogledu na ključ, s katerim je potrebno pred zagonom dati kontakt.

Ko smo govorili o slabostih dizajna, smo imeli v mislih pogled nazaj, zato so pri čuvanju zunanje lepote in ohranjenosti zelo dobrodošla serijska parkirna pomagala. Sam položaj za volanom je sicer zelo dober, všečen progresivni volan neposreden. Pogled na merilnike vas prestavi v serijo Zvezdne steze, LED lučke poleg digitalnega merilnika hitrosti pa bodisi na dirkališče (vrtljaji) ali med greenpeacovce (eko vožnja). Ergonomija stikal na sredinski konzoli je povprečna, ročica menjalnika ostaja športnega izgleda, gibi so kratki.

Zlaganje za zgled konkurenci
Še vedno hvalimo eno najboljših rešitev v kompaktnem razredu, kar se tiče zlaganja sedežev zadnje klopi, ki lahko ustvarijo povsem ravno dno, ali pa dvignemo le sedala in ustvarimo dodatni prostor na že tako ravnem dnu.

Motor na papirju ponuja 103 kilovate moči pri visokih 6.800 vrtljajih. Še bolj kot moč nas je prepričalo sicer le 174 Nm navora, ki se na sprednja kolesa prenašajo prek kratkih prestav šeststopenjskega menjalnika. Ste se kdaj z bencinarjem peljali 60 km/h in vam je računalnik priporočal, da prestavite v šesto prestavo? Civic to zmore in to brez kakšnega cukanja. Takrat je vožnja še posebej varčna.

Še raje pa se seveda motor vrti pri visokih vrtljajih, ko pride do izraza njegova športnejša, bolj domača plat, dodaten ščepec doda že omenjeni pogled na lučke merilnika vrtljajev. A je takrat motor že tudi pošteno glasen, zato trpi udobje. Poraba se je pri "greenpeacovski" vožnji vrtela okoli zmernih 7,5 - 8 litrov na 100 kilometrov, pri dirkaški pa najmanj liter več.

Kamuflaža
Glede podvozja imamo mešane občutke. Avtomobil sprva na cesti deluje suvereno, a se na daljši rok vseeno nismo mogli znebiti občutka, da so pri Hondi lego skušali umetno popravljati s širokimi pnevmatikami. Nos namreč začne v ovinkih v nasprotju s športnim poslanstvom, kot ga ima civic, presenetljivo hitro tiščati naravnost. Po drugi strani  pa nizkopresečne pnevmatike že tako trdo podvozje čez neravnine naredijo še trše. Z zavorami se ustavljamo brez skrbi.

Testnega civica pri Hondi cenijo na 22.540 evrov, a jo v akciji ponujajo za tri tisočake ceneje. V to je vključena popolna varnostna oprema (ESC in 6 airbagov), tempomat, MP3 predvajalnik z USB, naslonjalo za roko, alarm, samodejna klimatska naprava, nadzor tlaka v pnevmatikah ...

Civic ostaja poseben predstavnik znotraj kompaktnega razreda, ki kupce išče med zahtevnejšo klientelo. Veliko večino želja izpolni, pri kakšni pa bo počasi že potreboval kakšno uro dopolnilnega pouka.