S 1. decembrom 2021 bo Dars dosedanjo obliko vinjete nadomestil z elektronsko vinjeto. Uvedba elektronske vinjete s sabo prinaša več novosti, med drugim tudi drugačno obliko nadzora. Za preverjanje, ali nekdo uporablja elektronsko vinjeto ali ne, bo namreč potrebno slikanje registrskih tablic vozil. Pri tem bo Dars uporabljal tehnologijo ANPR – avtomatsko prepoznavo registrskih tablic v prometu.

Omenjeno tehnologijo je želela uporabljati tudi slovenska policija, a je že jeseni 2017 vlogo za ustavno presojo zakona, ki bi policiji dal takšna pooblastila, vložila takratna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ustavno sodišče je nato julija 2019 razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog, ker je v neskladju s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave.

Sistem ANPR je sposoben prepoznati registrske tablice različnih držav. Sistem zajame sliko tablice in vozila, čemur doda podatke o lokaciji in času zajema slike ter nato v bazi podatkov preveri, ali se informacije skladajo. V primeru Darsa bi sistem preveril, ali je vozilo opremljeno z veljavno elektronsko vinjeto. Po preveritvi je nadzornik obveščen, ali je prišlo do kršitve ali ne.

Kaj je v primeru Darsa drugače? "Bistvena razlika glede na želje po uporabi ANPR v okviru policije je, da je policija največji represivni organ in da za svoja pooblastila potrebuje natančne pravne podlage, čemur v predlaganih členih Zakona o nalogah in pooblastilih policije po mnenju Ustavnega sodišča RS ni bilo zadoščeno, saj uporaba ni bila dovolj natančno opredeljena, med drugim niso bili navedeni nameni uporabe in povezave z drugimi zbirkami osebnih podatkov. Predlagatelj, za razliko od Ministrstva za infrastrukturo, takrat ni upošteval naših stališč in tudi sama ocena učinkov je bila pomanjkljiva," pojasnjujejo v Uradu informacijske pooblaščenke.

"Poleg navedenega je treba upoštevati, da se nadzor pravilnosti cestninjenja uporablja samo za ta namen, želja policije pa je bila vnaprejšnje preverjanje praktično vseh mimovozečih vozil, tudi če ni bilo podanih nobenih sumov ali indicev, da je voznik storil kakršno koli kršitev katerih koli predpisov. Takšno. t.i. masovno ribarjenje oziroma uparjanje podatkov s strani policije kot največjega represivnega organa mora biti resnično nujno v demokratični družbi, pravne podlage pa morajo biti sorazmerne glede na posledice, natančne in jasne."

Avto Policiji prekrižali načrte, nič ne bo s totalnim nadzorom

V Uradu informacijske pooblaščenke pojasnjujejo, da se je ministrstvo za infrastrukturo pred oblikovanjem zakonodajne rešitve za elektronske vinjete z njimi predhodno posvetovalo in pripravilo kvalitetno oceno učinka na varstvo osebnih podatkov. "Naša mnenja in opozorila so pravočasno upoštevali, zato ocenjujemo, da zaradi uvajanja e-vinjet ne bo prišlo do bistvenih posegov v zasebnost posameznikov," so prepričani v uradu.

V mnenjih, ki so jih podali ministrstvu za infrastrukturo, so poudarili pomen zbiranja minimalno potrebne količine podatkov pri nakupu e-vinjete, kratkega roka hrambe podatkov pri nadzoru in anonimnosti lastnika vozila, preden je bila ugotovljena kršitev. "Bistveno je, da se zaradi izvajanja cestninskega nadzora nad uporabo e-vinjet ne sledi lokacijam ali gibanju voznikov, temveč da se podatki izbrišejo takoj, ko je ugotovljeno, da voznik ni kršil predpisov glede cestninjenja. V primeru kršitev – in zgolj takrat – pa je zaradi izvedbe prekrškovnih postopkov potrebno pridobiti točne podatke iz ustreznih registrov. Prav tako je minimizirano zbiranje osebnih podatkov ob samem nakupu e-vinjete na nujno potrebne," še poudarjajo pri informacijski pooblaščenki.

Avto Od maja dalje slovenski policisti s povsem novim načinom nadzora voznikov

dezurni@zurnal24.si