Ob začetku motoristične sezone so pri Zavarovalnici Triglav prvič doslej predstavili rezultate njihovega orodja Drajv Zemljevid, ki se nanašajo izključno na obnašanje motoristov. Medtem ko je mobilna aplikacija Drajv za avtomobiliste na voljo že 11 let, so pred štirimi leti algoritme prilagodili še za vožnjo motoristov. Tako lahko telefon med vožnjo s svojimi senzorji in na podlagi znane kartografije podrobno spremlja motorista in beleži način pospeševanja, zaviranja ali nagibanja v ovinkih.
Mobilni senzorji beležijo vsak nagib in pospešek
Doslej je okoli 3.000 uporabnikov med motoristi opravilo skupaj že več kot 10 milijonov kilometrov, je povedal vodja projekta Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav. Ko so anonimizirane podatke teh voženj prenesli na zemljevid Slovenije, je nastala zelo dragocena zbirka o tem, kako se na praktično vsakem cestnem odseku v državi obnašajo motoristi - kje v naseljih, regionalkah ali na avtocesti prihaja do največjih prekoračitev hitrosti med motoristi, kje senzorji zaznavajo največ divjih pospeševanj in kje največ vožnje z nadpovprečnim nagibanjem.
Ti podatki lahko za vsak odsek posebej zelo realno napovedujejo možnost nastanka nesreč. Ko so namreč naredili primerjavo z zemljevidom nesreč, v katerih so bili v zadnjih letih udeleženi motoristi, se je pokazalo zelo visoko pokrivanje med lokacijami - takšnih črnih točk je po državi na stotine, je povedal Kop.
Gre torej za zelo močno orodje, s katerimi je mogoče targetirano vplivati na izboljšanje prometne varnosti. Pri svojem delu ga lahko uporabljajo tako načrtovalci in skrbniki cestne infrastrukture kot tisti, ki na terenu skrbijo za prometno varnost, torej policija, redarstva ali sveti za preventivo. Lahko pripomore k zelo ciljanemu delu pri preventivni dejavnosti, kot pri izboljševanju cest in seveda nadzoru.
"Učenje idealne linije ni več dovolj"
"Zemljevid nam govori, kaj se bo zgodilo na naših cestah letos, prihodnje leto," je povedal raziskovalec prometne varnosti in motorist - inštruktor Andrej Brglez. "Na ta način nam pravzaprav napoveduje prihodnost." Tudi Google ali TomTom imata podobne zemljevide o obnašanju voznikov, a za razliko od Drajv Zemljevida so tisti podatki tajni. "Ni znanega primera v Evropi, da bi imela kakšna država na razpolago tako dobre analize iz prve roke o tem, kako se na vsakem odseku posebej obnašajo vozniki, motoristi," je opozoril Brglez.
Ampak za varno vožnjo so še vedno najbolj odgovorni motoristi sami. Lani je bilo med kar 30 motoristi, ki so umrli v prometnih nesrečah, več kot polovica povzročiteljev. To pomeni, da ogromno voznikov na motorju podcenjuje cesto, promet in razmere. Zanimivo je, da na aplikaciji Drajv najboljše ocene vožnje dosegajo mladi do 20. leta starosti, najslabše pa tisti malenkost starejši. Upoštevanje prometnih predpisov se sicer s starostjo motoristov vse bolj povečuje, a nato sledi nova rizična skupina - motoristi nad 70. letom starosti. Pri njih je na primer tako kot pri tistih v zgodnjih 20.-ih značilno izrazito več zaznanih naglih pospeševanj.
"Vsemu, kar smo se kot motoristi učili doslej, torej da je treba med vožnjo gledati daleč naprej, vedno iskati idealno linijo, v ovinkih se s telesom držati svoje strani vozišča in podobno, je treba po novem dodati še učenje predvidevanja za 5 do 10 sekund vnaprej ter pripravljenost na nepričakovane dogodke. Kako peljati skozi bližnji ovinek, kako mimo križišča, da me bodo ostali videli … Če gledamo v podatke aplikacije DRAJV za motoriste, lahko v njih vidimo napoved novih nesreč ali pa pogledamo naprej in naredimo nekaj za to, da se nesreča ne bo zgodila, saj vemo, kje preži na nas."
Andrej Brglez
Nasvet kontrolorja letenja: motor ne sme biti ventil za jezo
O svojih izkušnjah je spregovoril tudi motorist Jan Jolič, sicer v poklicnem življenju kontrolor letalskega prometa. Med svojo službo in vožnjo z motorjem je povlekel več paralel: za oboje je treba biti pripravljen in skoncentriran. Pri obojem je izrednega pomena ne občutek, temveč zavedanje, kaj se dogaja nekaj sekund naprej, torej veščina predvidevanja za več sekund, morda minut vnaprej. Več in pogostejši kot je trening, manjša bo možnost usodnih napak. Ključnega pomena je po njegovem tudi počitek - tako kot mora vsak kontrolor po dveh urah na obvezno enourno pavzo, da lahko ohrani zbranost, bi moralo podobno veljati za voznike.
Predvsem pa Jolič izpostavlja svojo navado, da pred čisto vsako vožnjo z motorjem naredi pregled opreme, motorja, se seznani z razmerami v prometu in vremenu. Ter seveda naredi samorefleksijo - motor in prek njega obnašanje v prometu ne smeta biti nikoli ventil za sproščanje nakopičenih osebnih problemov in jeze.