Avtoplin oziroma utekočinjen naftni plin (UNP/LPG) vztraja kot alternativa klasičnim energentom pri avtomobilih, v prvi vrsti seveda bencinu in dizelskemu gorivu. Kdor pa podrobno spremlja gibanje cen v Sloveniji oziroma vozi avto na plin, je opazil, da so v zadnjih mesecih precej poskočile. samo od novega leta je v povprečju cena višja za 10 odstotkov in se približuje meji 0,7 evra za liter. Zakaj?

Podražitev je pričakovana, saj cene za UNP sledijo gibanju cen ostalih naftnih derivatov na trgu. "Nabavne cene UNP se načeloma spreminjajo v korelaciji s ceno nafte, vendar z daljšim časovnim zamikom. Slovenija UNP v celoti uvaža, tako da je odvisna od nabavnih pogojev, ki veljajo na nabavnih trgih," je za zurnal24.si pojasnil Aleksander Salkič, predstavnik družbe Petrol, ki ima v Sloveniji najbolj razvejano mrežo polnilnic. 

Zdajšnje gibanje z zamikom in z manj očitnimi popravki navzdol ali navzgor sledi trendu pri ostalih derivatih. Cena za avtoplin je bila na najnižji ravni zadnjih let lansko poletje (0,555 €/l), medtem ko je v preteklosti že presegala mejo 0,8 €/l.

Država od plina pobere le tretjino, od bencina več kot 60 odstotkov

Vseeno pa so pri cenah za UNP/LPG razlike med posameznimi ponudniki precej velike, saj je za liter UNP/LPG ponekod potrebno plačati celo 10 centov več kot na drugi črpalki. Cena utekočinjenega naftnega plina se namreč na trgu oblikuje prosto in ni podvržena državni uredbi o oblikovanju cen, kot to (izven AC) velja za dizelsko gorivo in 95-oktanski bencin. 

Pri Petrolu je trenutna cena za liter LPG 0,679 evra na liter, medtem ko je mogoče prek spletne strani plinske-crpalke.si hitro poiskati tudi cenejše ponudnike. Najnižja zaznana cena je bila 0,569 evrov na liter. Pri rezervoarju 45 litrov to pomeni prihranek več kot štirih evrov.

Salkič iz Petrola pojasnjuje, da je končna cena odvisna od kotacije na borzah, tečajnega razmerja med evrom in dolarjem, nabavnih pogojev dobaviteljev, specifike posameznega trga in modela sodelovanja ter nenazadnje dajatev, ki jih predpisuje država. 

V primeru Slovenije si naša država odtegne naslednje dajatve: taksa CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, trošarina, prispevek za učinkovito rabo energije in DDV. Po naših izračunih vse skupaj nanese nekaj čez tretjino končne cene litra LPG za kupca. Za primerjavo - v primeru enega litra bencina si država zase z vsemi dajatvami odreže kar 61 odstotkov cene, ki jo plača kupec!

Cene po Evropi za LPG so precej različne, glede na spletno stran mylpg.eu pa se gibljejo povprečno od 0,29 (Belorusija) do 0,95 (Švedska) evra na liter. V naših sosednjih državah so na približno istem nivoju kot v Sloveniji, torej na današnji dan v povprečju med 62 (Italija) in 68 (Avstrija) centi na liter.

Tudi na Hrvaškem, kjer so bile cene za LPG v preteklosti za okoli tretjino nižje kot v Sloveniji, so se v zadnjem času zvišale in so povsem primerljive slovenskim.

Plin je bistveno cenejši, a predelava ni brez pasti

Prednosti vozil na LPG je kar nekaj, niso pa takšna vozila povsem brez slabosti. Med prednostmi je predvsem bistveno cenejši energent, saj je liter utekočinjenega naftnega plina za 43 odstotkov cenejši od litra dzla in za 48 odstotkov cenejši od bencina.

Čeprav je poraba plina med vožnjo nekoliko višja, izračun vseeno kaže, da se z LPG plinom lahko vozite nekako na ravni stroškov zelo varčnega dizla, s tem da lahko izkoristite prednosti bencinskega motorja - manj zakomplicirana gradnja in s tem stroški servisov, hitrejše ogrevanje do delovne temperature, kar je pomembno še posebej pri krajših relacijah, ni dizelskega tresenja in ropota, znatno manjši so izpusti škodljivih emisij …

Kaj pa slabosti avtomobilov na LPG? Najprej je tu strošek predelave, ki se povrne šele čez nekaj let redne uporabe avta. Zelo pomembna pa je tudi kvaliteta predelave in vgrajenih plinskih sistemov, saj je to bistveno za to, da bo avto deloval brez težav in brez škode za vitalne sestavne dele. Pri večini sodobnih motorjev je nujen oziroma vsaj priporočljiv dodaten sistem mazanja, ki preprečuje poškodbe na motorju. 

Kljub temu vsi avtomobilski modeli na bencin niso primerni za predelavo, zelo pomembne so kvalitetne mape za delovanje posameznega tipa bencinskega motorja na plin. Nekoč je veljalo, da turbo motorji niso najbolj primerni za LPG, a to danes ne drži več, saj so se jim nekateri proizvajalci plinskih sistemov uspešno prilagodili.

Nekatere znamke ponujajo tovarniško predelavo svojih modelov, pri katerih običajno prilagodijo nekatere sestavne dele, da so primerni za delovanje na LPG. Naknadna predelava dizelskega motorja na plin je mogoča, a ekonomsko težko upravičljiva.

andrej.leban@zurnal24.si