Po prenovi hilux na cesti in brezpotjih nastopa samozavestneje, k čemur pripomore izrazitejši, a še vedno možat prednji del z novimi svetili, motorno masko in vstopišči za zrak. Nekaj drugačna so tudi zadnja svetila, a izstopanj ni.

Znotraj je armaturna plošča dobila sodoben pridih, vseeno pa so stikala umeščena v prid uporabnosti, ne občudovanju. Z najbogatejšim paketom opreme executive pravzaprav nismo pogrešali nič bistvenega, vključena je bila kamera za vzvratno vožnjo, 17-palčna platišča, tempomat, usnje, krom … Samodejni petstopenjski menjalnik je, kar se tiče nežnosti prestavljanja in možnosti manipuliranja z nižjimi prestavami, še stare šole. Poleg prestavne ročice pri hiluxu ostaja tudi klasična manjša ročica, s katero (le med mirovanjem) vklopimo štirikolesni pogon, še stopnjo dalje pa reduktor prestav.

Foto: Andrej Leban Toyota hilux Hilux pa denimo ne premore delovne luči za osvetljevanje kesona, ki nam je bila pri najresnejšem evropskem tekmecu VW amaroku zelo všeč. Tudi sedenje za volanom in udobje med vožnjo za voznika in sopotnike ni na ravni nemškega novinca, po katerem se bodo morali v prihodnje v marsičem zgledovati tudi drugi člani poltovornjakarskega kluba, kot denimo nissan navara, ford ranger, mazda BT50 ali mitsubishi L200.

Pametnejši odneha

Toyotin stroj prav tako ni v ospredju po velikosti kesona, vseeno pa je mogoče nanj naložiti 1.547 mm dolg in 1.515 mm širok kvader, za seboj pa lahko vleče 2.250 kilogramov težko prikolico. Hiluxove prednosti pa znova stopijo v ospredje pri terenskih zmogljivostih. Tu se bolj kot na še ne povsem dokazana elektronska pomagala novega konkurenta zanaša na preverjeno in predvsem zanesljivo tehnologijo klasičnega prenosa moči.

Foto: Andrej Leban Toyota hilux Z delno zaporo diferenciala in štirikolesnim pogonom smo se na priložnostnem poligonu zapodili v umetno klančino, vendar nas je po pravici povedano postalo strah, še preden je avto pokazal najmanjšo željo, da bi odnehal.

Dolgotrajnost zagotovljena

Robustnost hiluxa se je nadaljevala tudi pod pokrovom, kjer se je vrtel trilitrski štirivaljnik. Ta premore le 126 kilovatov moči in 360 Nm navora, vendar je to realno povsem dovolj za namebnost vozila in porok za dolgotrajnost ter vzdržljivost. Poraba na testu ni padla pod 10 litrov na 100 kilometrov.

Cena hiluxa v najbogatejši in najmočnejši serijski različici je znašala 34.300 evrov, kar je po ceniku ugodneje od najbogateje opremljenih amarokov. Izbira, ali bodo s poltovornjakom pogosteje zašli v gledališče kot v hosto, pa ostaja na strani kupcev.

Podatki o vozilu: (Toyota hilux 3.0 D-4D)
Motor: turbodizelski, štirivaljnik
Prostornina: 2.982 ccm
Najvišja moč: 126 kW (171 KM) pri 3.600 vrt./min
Najvišji navor: 360 Nm med 1.400 in 3.200 vrt./min
Poraba na testu: 10,2 litra/100 km
Zmogljivosti: 175 km/h, pospešek 11,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (D x Š x V) (v mm): 5.255 x 1.760 x 1.695, medosna razdalja: 3.085
Keson (D x Š x V) (v mm): 1.547 x 1.515 x 450
Cena: 34.300 evrov