In zato bi težko rekli, da dizelski motor nima prihodnosti. Volkswagnova skupina, ki je bila pred časom kriva za škandal z prirejanjem izpustov, ki je skoraj zapečatil usodo dizlov, se pri razvoju dizelskih motorjev zanaša predvsem na »Twindosing«, kot imenujejo vgradnjo dveh katalizatorjev za selektivno katalizo, ki potek čiščenja dušikovih oksidov omogoča pri veliko večjem temperaturnem razponu kot prej. Tako opremljeni motor naj bi v primerjavi s predhodniki izpuščal do osemdeset odstotkov manj dušikovih oksidov.
In kako je urejen takšen sistem. Prvi katalizator je vgrajen v bližino motorja in takoj poskrbi za osnovno čiščenje dušikovih oksidov, drugi pa je vgrajen pod dno avtomobila in je zaradi večje oddaljenosti od motorja za dobrih 100 stopinj hladnejši od prvega. Medtem, ko prvi začne hitreje delovati kmalu po zagonu motorja, drugi katalizator zaradi nižje temperature učinkoviteje deluje pri ogretem motorju, manj škodljivih snovi pa se izloča tudi med čiščenjem filtra trdnih delcev.
70 odstotkov passatov je dizlov
Kot pravi Volkswagnov vodja razvoja dizelskih motorjev Markus Köhne, bodo dizelski motorji še naprej pomembni predvsem zato, ker olajšajo doseganje omejitev izpustov ogljikovega dioksida. Da njihova priljubljenost ni tako okrnjena kot se zdi na prvi pogled, dokazuje tudi dejstvo, da 70 odstotkov passatov iz prodajnih salonov še vedno odpelje z dizelskim motorjem. A verjetno bodo dizelski motorji ostali omejeni na golfov in višje avtomobilske segmente.
Obstoj dizelskih motorjev torej ni ogrožen, vendar pa gotovo ne bodo več imeli takšnega dosega kot pred leti. BMW sicer v novi seriji 3 še vedno ponuja turbodizelske šestvaljnike z izpopolnjeno obdelavo izpušnih plinov in blagim hibridom, vendar pa dizelskim motorji ne dosegajo več takšnih moči kot nekoč. Močan 400-'konjski' dizel s štirimi turbo polnilniki iz različic 50d, ki se mu izteka življenjska doba, namreč ne bo dobil naslednika, moč prihodnjih najmočnejših dizelskih modelov pa bo verjetno omejena na 350 'konj'.
Omejuje se največja moč
Podobno se dogaja tudi pri drugih premiumskih znamkah. Osemvaljniki nimajo prihodnosti niti pri skupini Jaguar Land Rover. Jaguar se bo pri dizelskih šestvaljnikih v prihodnje omejil pri dobrih 300 'konjih', land roverji pa bodo segli do nekoliko višjih 350 'konjev'. Turbodizelskega osemvaljnika pa v novem range roverju, ki pride leta 2021, ne bomo več videli. S 330 'konji' iz šestvaljnika se mora zadovoljiti tudi Mercedesov najmočnejši dizelski terenec GLS 400d 4matic. Pri tej znamki je sicer na voljo tudi hibridizirani dizelski pogon, tako kot drugi proizvajalci, pa stavijo tudi na 48-voltno tehnologijo. Ponudbo dizelskih motorjev na račun turbobencinskih trivaljnikov, hibridov in električnega pogona omejuje tudi skupina PSA, podobno pa se dogaja tudi pri drugih znamkah.
Dizelski motorji v Evropi torej ne bodo imeli brezskrbne prihodnosti, kar pa je manj očitno v ZDA, kjer je najprej izbruhnil dizelski škandal. Tam namreč varčni dizelski motorji z veliko navora vse bolj vstopajo v še vedno izjemno priljubljeni razred velikih pick-upov, ki z njimi postajajo čistejši od sorodnikov s potratnimi bencinskimi motorji.
Dizel motorji bodo še dolgo dolgo potem, ko nas več ne bo, najbolj pogosti v cestnem in pomorskem prometu, v …
Moč dizla je odvisna od goriva, s tem da je manjša, pomeni da je v nafti dodano rips, al pa …