Novo vodstvo na notranjem ministrstvu in policiji je zminiralo enega najpomembnejših in zelo pompozno vpeljanih dosežkov prejšnje garniture, saj so de facto ustavili delovanje in nadaljnji razvoj avtocestne policije (ACP) z izgovorom, da so njeni kadri potrebni na drugih cestah.
Glavni nameni ustanovitve ACP spomladi 2021 so bili bistveno izboljšanje varnostnih razmer na visokoobremenjenem avtocestnem križu, preprečevanje nesreč in s tem velike gospodarske škode za državo, skrb za pretočnost še posebej v času turistične sezone, ugotavljanje in preprečevanje kriminalnih dejanj ...
Ob tem gre za edinstveno partnerstvo z Darsom, saj upravljavec avtocestnega omrežja v skladu s pogodbo praktično v celoti skrbi za materialne stroške delovanja ACP, vključno z zagotavljanjem tehničnih sredstev, stavb in vozil. Na dolgoročno zastavljeno finančno podporo so na Darsu pristali, potem ko država v nasprotju s prakso v nekaterih zahodnoevropskih državah Darsu ni želela podeliti nekaterih dodatnih zakonskih pristojnosti za samostojen nadzor prometa, kot je na primer merjenje hitrosti in varnostne razdalje, kar sicer lahko počnejo celo redarstva.
Naloga vodstva policije v skladu z dogovorom z Darsom je bila praktično samo to, da prek nove uprave ACP organizacijsko vzpostavi enote za pokrivanje celotnega avtokriža, zagotovi za te enote potrebni kader med policisti in objavi potrebne razpise za nabavo tehničnih sredstev.
Razen plač za policiste bi vse ostalo plačal Dars. Dogovor je bil podpisan za več desetletij naprej.
Lani je bila vzpostavljena specializirane enote Ljubljana, letos pa Maribor, Celje in nazadnje komaj maja še Koper. V načrtu do konca letošnjega leta je bila še enota Novo mesto. Skupaj je bilo predvidenih osem enot.
Neuradno pa so bili mnogi že od začetka zelo nezadovoljni, da je ACP spomladi 2021 postala samostojna enota znotraj policije z lastno upravo, ki jo je prevzel Andrej Jurič. Pojavile so se tudi težave pri zagotavljanju potrebnega kadra. Da dvomi o trenutni ureditvi ACP, je na poslanskih zaslišanjih pred potrditvijo dejala tudi nova notranja ministrica in nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Že takrat je namignila na spremembe.
1. avgusta spet na stare tire
Po tednih kroženja informacij in govoric, kaj namerava storiti novo vodstvo policije z generalnim direktorjem Boštjanom Lindavom (na fotografiji spodaj z ministrico Bobnarjevo), so se pri policiji zdaj uradno izrekli - prvi korak se bo zgodil 1. avgusta, ko bodo prenehale z delovanjem specializirane enote ACP Maribor, Celje in Koper. Operativna bo ostala samo še ljubljanska specializirana enota ACP.
Kot so za Žurnal24 v sredo po več dnevih odlašanja z odgovorom pojasnili na policiji, nadzora na avtocesti ne ukinjajo, "ampak ga zaradi kadrovske podhranjenosti organizacijsko spreminjamo."
Pojasnjujejo, da se je ACP že od svoje ustanovitve soočala z velikimi kadrovskimi težavami. "Da se zagotovi učinkovit nadzor cestnega prometa tako na avtocestah kot tudi na ostalih cestah, še posebej sedaj v času turistične sezone, ko so varnostni dogodki, ki zahtevajo ukrepanje prometnih policistov pogostejši, so nujni organizacijski ukrepi, da se čim prej zagotovi učinkovit nadzor cestnega prometa," utemeljujejo. "Prvi izmed takšnih ukrepov je, da se policiste iz specializiranih enot Koper, Maribor in Celje s 1. 8. 2022 začasno napoti na enote postaje prometnih policij na območjih, na katerih so ustanovljeni."
Kot še dodajajo, je trenutna kadrovska zasedenost v treh najmlajših enotah zelo nizka. V Celju manjka polovica vseh predvidenih policistov, v Mariboru pa je zasedenost komaj četrtinska, v Kopru manj kot petinska.
"Trenutno zato razmišljamo predvsem, kako zagotoviti učinkovito delo policije v času turistične sezone. V nadaljevanju bo generalni direktor policije ustanovil delovno skupino, ki bo preučila možne organizacijske rešitve za zagotovitev učinkovitega nadzora cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah ter hkrati tudi njihovo ustrezno sistemsko in organizacijsko umestitev v sistem policije."
Neumestna primerjava glede pomena avtocest
Da so po letih razmišljanj in strokovno podprtih analiz o nujnosti vzpostavitve specializirane avtocestne policije zdaj naredili 180-stopinjski obrat, priča dodatna utemeljitev policije, češ da bi se s prometno varnostjo na okoli 700 kilometrih avtocest in hitrih cest po uspešni sistematizaciji ukvarjalo 662 prometnih policistov, na vsem ostalem omrežju državnih in občinskih cest v dolžini 38.534 kilometrih pa le 422 policistov.
V vrhu policije prav tako poudarjajo, da stanje varnosti na avtocestah letos ni takšno, kot bi si želeli, saj se je zgodilo precej več hudih prometnih nesreč kot v preteklih letih, kar velja vzeti kot posredno kritiko na nezadostno angažiranost avtocestnih policistov.
Uradni podatki dokazujejo, da se v Sloveniji največ prometa odvija na avtocestnem omrežju. Avtoceste so hrbetnica tudi za gospodarski razvoj in delovanje države, posredna škoda se pri vsaki daljši nepredvideni zapori meri v milijonih.
Ob tej ugotovitvi sicer ne navajajo bistveno povečanega tranzitnega in osebnega prometa v času po koroni, ki je danes že večje kot v predkoronskih časih. Prav tako v vrhu policije ne omenjajo, da le ljubljanska enota deluje več kot eno leto, ostale pa komaj nekaj mesecev in zato o dejanskih rezultatih ni enostavno govoriti.
Po podatkih Darsa pa so se varnostne razmere na območju delovanja ljubljanske avtocestne policije v zadnjem letu bistveno izboljšale, za kar navajajo konkretne podatke. Tako se je število prometnih nesreč na tem delu avtocest v primerljivem obdobju z letom 2019 (predkoronsko) zmanjšalo za več kot 30 odstotkov kljub hkratni rasti prometa za 10 odstotkov.
Vodstvo policije ima za vodstvo ACP še en očitek v njenem malo več kot leto dolgem delovanju: "Pogrešamo pa tudi delo avtocestne policije na področju obravnave kriminalitete, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev Uprave avtocestne policije."
Notranji boji za nadzor prometa
Po naših informacijah enote v ACP že vse od nastanka pogrešajo močnejšo podporo za delovanje. To se je videlo tudi pri začetnih težavah z vzpostavljanjem voznega parka. V nasprotju s pričakovanji so avtocestni policisti ves ta čas ostali tudi brez nekaterih ključnih modernih orodij za spremljanje in nadzor osebnega in tovornega prometa. Svetla točka je bila lanskoletna nabava novih vozil.
Na policiji pa skrivajo, da do danes v ta vozila niso vgradili predvidenih novih merilnikov hitrosti. Njihova nabava sicer ni v neposredni pristojnosti ACP, temveč sodi pod ločeno policijsko organizacijsko enoto Urad za informatiko in telekomunikacije. Z razpisom je bila popolna polomija.
Da znotraj policije obstajajo številna trenja zaradi izgube določenega vpliva na polju delovanja prometnega nadzora ter s tem povezanih sredstev, pričajo tudi nekatere izjave v preteklosti etabliranih predstavnikov prometnih policistov.
Ob tem pa se je v vrhu policije zgodila še ena sprememba. "Očitno je, da so vrh policije zdaj zavzeli kadri iz kriminalistične stroke in da se je moral kader 'prometnikov' umakniti v ozadje," nam je nove razmere v vrhu policije komentiral vir, ki zelo dobro pozna dogajanje v povezavi z avtocestno policijo in tudi notranjim dogajanje v vrhu ustanove. Novi generalni direktor je skoraj celotno kariero deloval kot kriminalist, tudi noben od njegovih treh ožjih pomočnikov ni s področja prometne policije.
Po mnenju sogovornika, ki ne želi biti imenovan, se zna zgoditi, da bo delo policije na področju prometne varnosti pod novim vodstvom ponovno postala zapostavljena tema.
V članku pogrešam pozitivne posledice uvedbe te policije, na katere se sklicuje v podnaslovu
Najboljša ponudba ... Google je za vsa spletna dela od doma plačal 638 do 957 dolarjev na dan. Moja mlajša …
Super, da se vsaj malo ustavi ta policijski PARAZITIZEM Slovenije !!! ! !!!