Pred kratkim so nemški mediji poročali, da načrtuje dobavitelj avtomobilske opreme Bosch ob prestrukturiranju v svoji tovarni v Reutlingenu v Baden-Württembergu do konca leta 2029 ukiniti kar 1100 delovnih mest. Zdaj je drugi nemški velikan na področju opreme za avtomobilsko industrijo ZF Friedrichshafen najavil velike varčevalne ukrepe. Zaposleni čutijo veliko negotovost, zato je ta teden okoli 6000 zaposlenih korakalo skozi Friedrichshafen do sedeža podjetja. 4000 ljudi se je zbralo na lokaciji v Schweinfurtu. Na drugih lokacijah ZF je protestiralo več tisoč ljudi.
Protest zaposlenih v ZF pred sejo nadzornega sveta je bil usmerjen proti načrtovanim varčevalnim ukrepom podjetja. Za boj proti krizi v avtomobilski industriji in zmanjšanje visokega dolga podjetja naj bi se zaposleni med drugim odpovedali delu plač. Po poročanju spletne strani Automobilwoche je predsednik generalnega delavskega sveta ZF Achim Dietrich dejal, da bi se morali zaposleni v podjetju odpovedati od 25 do 30 odstotkom svoje letne plače, če bi podjetje uspelo s svojimi zahtevami.
To bi vključevalo vidike, kot so skrajšan delovni čas, odpoved enkratnih izplačil ali znižanje ugodnosti nad okvirjem kolektivne pogodbe. Dietrich poudarja, da je veliko udeležencev shoda prišlo iz raziskovalnega sektorja, prisotni pa so bili tudi vodilni delavci. "Razmere so se dotaknile razvijalcev, pa tudi številnih vodstvenih delavcev. Pripravljeni so iti z nami na ulice."
Po Dietrichovih besedah se številni direktorji v podjetju sprašujejo, kaj se bo zgodilo? Kritike se nanašajo tudi na krčenje raziskav in razvoja. V podjetju upanje polagajo na hibridne menjalnike. Prepričani so, da ZF proizvaja najboljše menjalnike na svetu. Če se bo e-mobilnost pomaknila dlje v prihodnost, vidijo možnosti, da bo ZF lahko preživel na trgu s hibridnimi menjalniki in nato lažje prešel na e-mobilnost. ZF z menjalniki namreč služi denar že več kot 100 let.
Dobički navzdol
Nemški izdelovalec vozil Mercedes-Benz je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 957 milijonov evrov čistega dobička oziroma dve tretjini manj kot v enakem obdobju lani. Poslovanje so otežile višje ameriške uvozne carine, pozna se tudi šibko povpraševanje na Kitajskem. Kot je poudaril glavni izvršni direktor avtomobilskega velikana Ola Källenius, so rezultati glede na "dinamično poslovno okolje" še vedno "robustni". "Novim geopolitičnim realnostim se prilagajamo s premišljenim izkoriščanjem naših globalnih proizvodnih zmogljivosti," je dejal.
Ameriški predsednik Donald Trump je spomladi uvedel dodatne 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov v ZDA. Za Mercedes je bil to velik udarec, saj se je prodaja na ameriškem trgu od takrat v medletni primerjavi zmanjšala za 12 odstotkov.
Podobno velja za BMW, ki je drugo letošnje četrtletje sklenil z medletnim padcem čistega dobička za 32 odstotkov na 1,8 milijarde evrov. Njegovi prihodki so se znižali za osem odstotkov na 34 milijard evrov. Slabše številke so posledica manjšega povpraševanja na Kitajskem in ameriških carin na uvoz avtomobilov iz tujine.
Podjetje ima sicer tovarno v ameriški zvezni državi Južna Karolina, a pol svojih avtomobilov, namenjenih ameriškemu trgu, tja izvozi, in sicer večinoma iz Evrope in Mehike. V nemški avtomobilski družbi ne glede na vse niso spremenili finančnih ciljev za letošnje leto. Operativna marža naj bi bila med pet- in sedemodstotna, potem ko je bila lani 6,3-odstotna.
Audi, ki je del skupine Volkswagen, je v prvem polletju ustvaril 1,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je 37,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so bili z 32,6 milijarde evrov dobrih pet odstotkov višji kot pred letom dni, je danes objavila družba. "Razmere ostajajo zelo zahtevne. Poleg hude konkurence so na finančni rezultat vplivale drastično višje ameriške carine in stroški prestrukturiranja. Na nekaterih trgih je negotovost glede programov spodbud za baterijska električna vozila zmanjšala povpraševanje potrošnikov. Hkrati v družbi izvajamo največjo transformacijo v zgodovini podjetja," je v sporočilu, objavljenem na spletni strani družbe, zapisal glavni izvršni direktor Jürgen Rittersberger.
Skupina Audi, v kateri so poleg Audija še znamke Bentley, Lamborghini in Ducati, je v šestih mesecih dobavila okoli 794.000 vozil, kar je okoli šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ob tem je dobava popolnoma električnih vozil znamke Audi porasla za 32 odstotkov na več kot 101.000. Audi je poslabšal napoved prihodkov od prodaje za celotno leto, in sicer je ciljno vrednost znižal za 2,5 milijarde evrov na 65 do 70 milijard evrov. Ne upošteva pa ta napoved dogovora med EU in ZDA glede carin, ki predvideva 15-odstotno carine pa skoraj vez izvoz iz EU v ZDA, tudi za avtomobile in avtomobilske dele.
Spet propaganda medijev, kvazi kriza kako strasiti delavce, ki so omejeni. Znizajte place ne vidim tezav, dober delavec se znajde …
Banda lastniška je pričakovala, da bo dobiček rasel v nedogled. Tako so veselo dvigali cene avtov z raznoraznimi razlagami. Cene …
Cene Mercedes in BMW avtomobilov so šle zadnje čase v nebo, posledično tudi ostalih avtomobilov. Kaj so torej pričakovali, da …