Mali igralci danes, v ultra tekmovalnem globalnem svetu avtomobilske industrije, nimajo možnosti, so izjavili nekateri analitiki iz avtomobilske panoge. Mazdi vseeno uspeva na račun tradicije, pogosto kakovosti - njeni avtomobili se na lestvici zanesljivosti vedno uvrščajo med najbolj zanesljive - pa tudi zaradi tega, ker si upajo. Tehnologija Skyactive je bila pred dobrim desetletjem ključ do uspeha, danes pa je mazda CX-60 z dizelskim šestvaljnikom, ki smo jo vozili, eden najboljših kompromisov med ceno in dobljenim. Pa čeprav stane okoli 50 tisočakov.
Mazda je most med premijskimi in volumenskimi znamkami. Tudi zato je morda cena neprimerljiva, ampak je treba gledati na razmerje med ceno in dobljenim. Spomnim se še februarja leta 2016, ko sem bil povabljen v Barcelono, kjer sem se lahko pogovarjal s takratnim evropskim šefom znamke v Evropi Jeffreyjem H. Guydonom. Dejal mi je: "Elektrifikaciji ne bodo podlegli, ampak bomo še naprej gledali izven ustaljenih okvirjev."
Trikrat se je treba vprašati, zakaj?
Mazda nam je takrat v Barceloni želela predstaviti svoje razmišljanje, ključna pa je bila tehnologija Skyactive. Japonci so leta 2013, prvič po štirih letih velikih izgub, izplavali na površje. S svojo strategijo razmišljanja so dokazali, da so lahko tudi mali igralci uspešni. Ključ do uspeha pa je bila sprememba razmišljanja. "Vsaj trikrat se je treba vprašati, zakaj,“ nam je pojasnil Američan in dodal, da je bila rešilna bilka Mazde tehnologija Skyactiv. Razmišljali so izven ustaljenih okvirjev avtomobilske industrije in se otepali kakršnegakoli posnemanja drugih ali podleganja trendom, kot so električna vozila, priključni hibridi, zmanjševanju motorjev in turbo tehnologiji pri bencinskih motorjih. Ključ je bil v znižanju mase avtomobilov in izboljšanju učinkovitosti motorjev na notranje zgorevanje. "Rezerve so še velike – za 30 odstotkov bomo znižali porabo in učinkovitost bencinskega motorja s pojavom nove generacije tehnologije Skyactiv," mi je dejal Guydon.
Minevala so leta, več ali manj vse uveljavljene znamke so med seboj tekmovale, katera bo prej preklopila s tehnologije motorjev na notranje zgorevanje na popolno elektrifikacijo. Pri tem je imela veliko vlogo evropska politika, ki je zapovedala, da bodo lahko v Evropi od leta 2035 naprej na prodaj le brezogljična vozila. In kaj je naredila Mazda? Čeprav bo letos ponudila povsem električno šestico, je pred dvema letoma predstavila dizelski šestvaljnik! Ni veliko proizvajalcev na svetu, ki še razvijajo dizelske motorje, tehnologijo, na katero so bili predvsem evropski proizvajalci nekdaj zelo ponosni. Nekateri so že glasno napovedali, da so z razvojem opravili. In še manj je takšnih, ki si ob zaostrovanju okoljskih standardov drznejo predstaviti povsem nov šestvaljni motor. Pri Mazdi so to naredili. Japonci so predstavili šestvaljnega dizla. Leta 2023 se je to slišalo kar noro.
Zakaj šestvaljni dizel?
Zakaj Mazda na področju motorne tehnike ubira povsem svojo pot in zakaj so se sploh lotili razvoja povsem novega motorja na notranje zgorevanje, saj se ta trenutno ne zdi smiseln? Mazdini glavni evropski inženir Joachimom Kunzem nam je pojasnil, da so seveda veliko razmišljali o tem, preden so se odločili za razvoj šestvaljnika. "Pri odločitvi je seveda bilo pomembno dejstvo, da gre za motor s perfektnim ravnotežjem, malo vibracijami in lepim zvokom. Prav tako pa ga je tudi lažje izdelovati, v primerjavi z na primer motorjem V6, saj ima eno vrsto valjev, dve odmični gredi in tako naprej. Odlično pa ustreza tudi novi platformi z vzdolžno vgradnjo motorja in pogonom zadaj."
Razložili so nam, da se dizel lepo vklopi v koncept platforme z dvojnimi trikotnimi vodili spredaj in rešitvijo z več pogoni, ki jih vgrajujejo vse v eni vrsti. Mazdina platforma namreč omogoča vgradnjo zelo različnih pogonov, katerih elemente lahko zložijo v vrsto. Pa naj gre za šestvaljnike, blage hibridne elektromotorje in menjalnik ali pa štirivaljnik, hibridni elektromotor in menjalnik.
Menijo, da je avtomobilski trg še vedno dovolj naklonjen tudi dizelskim motorjem. Zavedajo se, da jim ugled upada, vendar menijo, da so za določene voznike še vedno najboljša rešitev. In tu se strinjamo, tudi po še enem preizkusu dizelskega šestvaljnika, ki je res varčen. Povprečna poraba plinskega olja je bila na relacijski vožnji tudi tokrat celo malo pod šestimi litri, v povprečju, tudi z vožnjo na dolgih avtocestnih poteh, smo porabo krotili pri 6,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Šestvaljni dizel je namenjen torej za voznike, ki veliko vozijo na dolge razdalje. Pri tem ne gre le za stroške lastništva, ampak tudi za prijaznost do okolja. Dizelski motorji še vedno porabijo manj goriva. Če nekdo potuje na dolge razdalje brez možnosti polnjenja baterij, je do okolja bolj prijazno, če uporabi dizel.
CX-60 tesno povezana z japonsko tradicijo
Tokratni test pa smo izkoristili tudi kot vpogled v izdelavo vozil Mazde. Tudi CX-60. Zakaj so njihova vozila pogosto med bolje ocenjenimi, ko gre za kakovost in pokvarljivost? Mazda CX-60 se proizvaja v tovarni Mazda Hofu No. 2 v prefekturi Yamaguchi na Japonskem. Ta tovarna je specializirana za proizvodnjo večjih SUV-ov, vključno z modeli CX-60, CX-5, CX-70, CX-80 in CX-90. naj se vrnem na začetek zgodbe, ko mi je takratni evropski direktor dejal, da delavci v tovarni v Hirošimi, spomnimo se na 2. svetovno vojno in atomsko bombo, v menzi jedo ribe, ki jih ujamejo v tamkajšnji reki. Ponosni so na japonsko tradicijo. Zato je pogosta beseda, ki jo slišimo pri Mazdi Takumi.
Beseda Takumi pomeni mojster. Pri Mazdi lahko mojster "Takumi" postaneš šele po 20 letih vajeništva. V Mazdinih raziskovalnih in oblikovalskih centrih po vsem svetu Takumiji - rokodelci - simbolizirajo spretnost in natančnost. To predstavlja dolgo tradicijo mojstrskega mojstrstva na Japonskem. Pri Mazdi delajo predvsem z glino in kovino; drugje z lesom, papirjem in slamo, ki se uporablja za tatamije. Vsem je skupna globoka predanost svoji obrti. In pri Mazdi trdijo, da se to pozna v vsakem detajlu v vozilu.
Zvočni sistem za ljubitelje dobre akustike
Testirana Mazda CX-60 je tokrat ponudila opremo Homura plus. Ne gre za najvišjo stopnjo opremo, kljub temu pa prinaša zvrhano mero dodatkov za udobje in varnost. Eden od sistemov, ki si ga bomo zapomnili med testiranjem, je Bose audio sistem. 12 zvočnikov je razporejenih po celotni kabini, ustvarjajo pa bolj globoko, udarno in nizkofrekvenčno reprodukcijo, skupaj z jasnim zvokom. Na eni od Mazdinih mednarodnih predstavitev v preteklosti so poudarili, da je prav audio sistem tesno povezan z zadovoljstvom njihovih voznikov. Temu dajejo poudarek že skoraj pol stoletja. Da dosegajo premijski zvok uporabljajo kombinacijo mehanskih in programskih orodij ter orodij za fine nastavitve. Razvoj zvočnega sistema visoke kakovosti za avto terja drugačne veščine od razvoja klasičnega zvočnega sistema za stavbe. Ker so avtomobili različnih oblik in velikosti pri Mazdi zagovarjajo začetek sodelovanje s proizvajalcem (v tem primeru Bose) v zgodnji fazi razvoja avtomobila, včasih tudi štiri leta, preden pride avto pride proizvodnjo. Pri Mazdi najprej izdelajo začetni zvočni koncept, nato pa inženirji za vsako vozilo v njegovi kabini naredijo na tisoče akustičnih meritev. Šele nato se skupaj s proizvajalcem odločijo, kam, koliko in kakšne zvočnike bodo vgradili.
Na zvok vplivajo številni dejavniki, tudi oblika armaturne plošče in uporabljeni materiali. Tudi usnje na sedežih. V CX-60 so bili sedeži oblečeni v nappa črno usnje. Sami lahko pohvalimo udobje sedežev na dolgih vožnjah. Gre za visokokakovostno polnozrnato usnje, ki se odlikuje po mehkobi, naravni teksturi in kot trdijo pri Mazdi dolgotrajni vzdržljivosti. Takšno usnje se pogosto uporablja v najvišjih različicah vozil, kjer je kombinirano z drugimi luksuznimi materiali, kot so javorovo leseno oblogo in posebna japonska tehnika šivanja Kakenui.
Gre za tradicionalno japonsko tehniko, ki ustvarja "viseče" šive z majhnimi razmiki med materiali, kar omogoča, da je del podlage vidno izpostavljen. Namen tovrstnega šiva ni le estetski, ampak po zagotovilih podjetja omogoča večjo fleksibilnost in udobje, kar je še posebej pomembno pri notranjih oblogah vozil.
Tehnika Kakenui je navdihnjena s tradicionalnim japonskim vezanjem, imenovanim Musubu, ki pomeni "povezati" ali "zavezati". To vezanje je bilo uporabljeno pri izdelavi japonskih oklepov in drugih oblačil, kjer so šivi omogočali gibanje in prilagodljivost materiala. Mazda pa je to tehniko prenesla v notranjosti vozil.
Še več o voznih lastnostih, tako priključnega hibrida, kot dizla, pa v naših preteklih testih. Vabljeni k branju.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲