Mehanik leta mora obvladati širok spekter znanj

Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016 Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016 Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016 Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016 Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016 Foto: Anže Petkovšek Mehanik leta 2016
Primož Rožnik se je še tretjič okitil z nazivom Mehanik leta. Med desetimi finalisti je pokazal največ znanja med vsemi tekmovalci. In pokazati je moral širok spekter teoretičnih in praktičnih znanj, od poznavanja pnevmatik, elektrotehnike, znanj v povezavi s klimatskimi sistemi, teoretična znanja ...
Oglej si celoten članek

Finalna prireditev tekmovanja Mehanik leta 2016 se je odvila v šolskih učilnicah, laboratorijih in delavnicah Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana. Pet sklopov nalog za deset finalistov je ob pomoči spletne strani zurnal24.si in revije Mehanik in voznik skrbno izbral in pripravil Alojz Kranjc, pomočnik ravnateljice.

Teorija je osnova razumevanja

Prvi del je bil sestavljen iz teorije. Teorija je osnova za razumevanje zakonitosti, ki jih mora dober mehanik poznati, da lahko praktično izvede storitev. V nasprotnem lahko zaradi pomanjkanja teoretičnega znanja povzroči veliko škodo. Zaradi nepravilnega pristopa pri servisiranju lahko na primer uniči drage elektronske komponente. 

Teorija je obsegala deset nalog, oziroma vprašanj. Tri naloge so bile s področja strojništva. Zahtevala so znanja o delovanju motorja, kot je določanje faze delovnega procesa štiritaktnega motorja, vlogo senzorja klenkanja in kompresijsko razmerje. Ena naloga je bila o poznavanju oznak na pnevmatikah. Aktualno za to obdobje, ko je potrebno zamenjati letne pnevmatike za zimske. Dve nalogi sta se navezovali na poznavanje klimatskih sistemov oziroma naprav za vzdrževanje klimatskih sistemov v vozilih. Sledile so tri naloge iz elektro področja in sicer vezave akumulatorjev, poznavanje digitalnega univerzalnega merilnega instrumenta in poznavanje sijalk in njihovih oznak ter namembnost. Ena naloga je bila povezana s poznavanjem deformacij talnega podsestava oziroma nosilnega okvirja glede na vrsto trka.

Trije segmenti preizkusov iz prakse

Praktični del tekmovanja so sestavljale tri različne naloge povezane z elektriko, žarometi in pnevmatikami. 

Najprej je mehanike čakala vezava porabnika preko releja po priloženem načrtu, ki je finalistom delala nemalo težav, saj so nalogo povsem pravilno opravili le trije mehaniki od desetih. Da nebi bil določen kandidat v prednosti, so bili uporabljeni klasični elementi. Določeni so bili kriteriji po katerih je komisija točkovala posamezne korake izvedbe. Čas je bil omejen na pet minut. 

Pri drugi praktični nalogi so morali kandidati pravilno nastaviti žaromete. Komisija je imela nalogo, da vsem kandidatom enako predstavi in simulira okvaro. Kandidati so jo morali sanirati, odpraviti pomanjkljivosti in nastaviti žaromete, da je bilo vozilo tehnično brezhibno kar zadeva žaromete. Tudi ta naloga je bila omejena na pet minut. Komisija je točkovala po kriterijih, ki so bili določeni za to nalogo.

Menjava pnevmatike je bila tretja praktična naloga. Kandidati so morali odvijačiti zadnje kolo, premontirati pnevmatiko, napolniti pnevmatiko na prepisan tlak, privijačiti na vozilo ter priviti s predpisanim  momentom. Pri tej nalogi je bilo poleg ostalih kriterijev, po katerih je komisija točkovala kandidate, pomembno tudi doseganje najkrajšega časa.

Prepoznavanje predmetov na slepo

Finalna, peta naloga, je bila slepo prepoznavanje predmetov povezanih z delom, ki je že tradicionalna preizkušnja na tekmovanjih za Mehanika leta. Slepo prepoznavanje predmetov oziroma sestavnih delov motorja je vsakdanja situacija serviserjev. "Če odprete pokrov motorja vidite le nekaj odstotkov delov, ki sestavljajo celoten motor. Veliko delov je očem skritih, ker so zaradi konstrukcije vozila na predelih, ki so še za otip težko dostopna," razloži Kranjc in pojasnjuje, da morajo velikokrat serviserji na slepo otipati in prepoznati element, ki ga želijo odvijačiti. "In če ne vidi elementa, tudi vijaka ali matice praviloma ne vidi. Zato mora na osnovi otipa določiti orodje (ključ, imbus, torks ali izvijač) s katerim bo lahko odvil ter seveda določiti velikost tega orodja (številko ključa, torksa, …). To prinesejo izkušnje," zaključuje Krajnc.

Mehanik leta 2016 še v video obliki 

 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.