"Vozniki nenadoma in nekontrolirano spreminjamo smer vožnje zaradi številnih, na videz nenevarnih ravnanj. Prepričani smo, da se nam zaradi tega ne more zgoditi nič nepričakovanega, še najmanj pa prometna nesreča," pravi generalni direktor direktorata za promet na ministrtstvu za promet Ljubo Zajc. "Gre za nezavedanje nevarnosti ali pa za lahkomiselnost," meni in dodaja: "V pravnem jeziku gre za zavestno oziroma nezavedno malomarnost, zaradi česar se zmanjša voznikova pozornost na smer in hitrost vožnje ter varnostno razdaljo." Zajc voznikom svetuje, naj pozornost med vožnjo posvetijo izključno varnosti: "Če morajo opraviti telefonski razgovor, pobrskati po zemljevidu, popraviti varnostni pas otroku, naj vozilo varno ustavijo na primernem mestu in zadeve uredijo." Edina dejavnost med vožnjo, ki je oglobljena s 120 evri, je pogovor po mobilnem telefonu. Kot piše v zakonu o varnosti v cestnem prometu, "resen telefonski razgovor zmanjša voznikove sposobnosti za vožnjo enako, kot če bi vozil pod vplivom alkohola s koncentracijo, večjo od 0,38 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka". Čeprav zakon dovoljuje govor po telefonu z uporabo sistema za prostoročno telefoniranje ali brezžične slušalke, je bolje, če se ustavite in nato opravite pogovor.

Zakaj zavijemo nenadzorovano:
1. Dejavniki: mobitel, prehranjevanje, branje, ukvarjanje z otrokom na zadnjem sedežu, iskanje in pobiranje predmetov, menjavanje radijskih postaj, ukvarjanje s psom, pregledovanje zemljevida, daljša usmerjenost pozornosti na dogodek na ali ob cesti ...

2. Psihofizična stanja voznikov: stres, ko so misli usmerjene v problem; čustvena stanja, kot so pretirana evforija, apatičnost, žalost; utrujenost, vpliv alkohola, zdravil, mamil.

3. Drugi dejavniki: neposredna ali posredna zaslepljenost (odboj svetlobe od vode, luči nasproti vozečega vozila), hitrostni in obremenitveni stres voznikov (odvisno od hitrosti, števila in vrst informacij iz okolice, denimo število prometnih znakov, ravnanja drugih udeležencev prometa, stanje vozišča ...).