Nespoštovanje omejitev hitrosti je eden od poglavitnih dejavnikov za nastanek hudih prometnih nesreč, ki še posebej ogroža ranljive skupine udeležencev v prometu. S preveliko hitrostjo je povezanih kar 30 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu, zato je prav naslavljanje tega področja bistveno za zmanjševanje števila in (tudi finančnih) posledic nesreč. 

Evropska unija je prvo območje na svetu, ki v kategoriji vozil M (osebna) in N (lahka gospodarska) uvaja obvezno vgradnjo pametne asistence za hitrost (Inteligent Speed Assistance - ISA). Sistem naj bi v kombinaciji kamere, satelitskih podatkov ali komunikacije z infrastrukturo samodejno zaznaval omejitev hitrosti, ki velja na neki cesti v naselju ali izven nje. Če bo voznik peljal hitreje od omejitve, ga bo sistem na različne načine spodbujal in opozarjal, naj upočasni.

Nekatere znamke vozil že zdaj vgrajujejo sisteme, ki spominjajo na ISA, ko ob prehitri vožnji na armaturni plošči začne utripati znak za hitrost. Je pa takšen sistem, strokovno poimenovan SLI, zgolj vizualen in zato vsaj 20 odstotkov manj učinkovit. Za Evropsko komisijo to ni dovolj. 

Sistem, ki bo kvalificiran kot ISA, bodo morali imeti po 6. juliju 2022 vgrajenega vsi avtomobili s prvo tipsko odobritvijo, ne glede na velikost in ceno. Po 7. juliju 2024 pa ga bodo morali imeti vgrajenega prav vsi novi avti, ki bodo izdelani za prodajo v EU. Stroške vgradnje in vzdrževanja sistema nosi proizvajalec vozil, kar bo še posebej pri cenejših avtih lahko pomenilo opazen cenovni popravek navzgor.

Glede na osnutek, ki so ga pripravili v Evropski komisiji, bo sistem kvalificiran kot ISA, če bo deloval po enem od naslednjih štirih načinov:

• Haptično: pri preveliki hitrosti bo pedal za plin začel podrhtavati oziroma bo nudil določen upor. Voznik bo lahko ta upor z močnejšim pritiskom "preglasil".
• Z motorjem: moč pogona se bo avtomatsko zmanjšala ne glede na položaj stopalke za plin. Voznik bo lahko z močnejšim pritiskom "preglasil" sistem in dobil nazaj polno moč.
• Kaskadno zvočno opozorilo: najprej bi voznika na preveliko hitrost avto opomnil z utripajočim svetlobnim opozorilom. V drugi stopnji pa bi sledilo akustično opozarjanje. Po določenem času ignoriranja s strani voznika bi obe stopnji ugasnili. 
• Kaskadno opozarjanje z vibriranjem: stopnji svetlobnega in zvočnega opozarjanja bi sledilo še podrhtavanje stopalke za plin. 

Foto: Profimedia Asistenčni sistemi, avto, voznica, vožnja

Komisija in lobiji na različnih bregovih  

V zvezi z ISA sistemi pa je eno leto prev uveljavitvijo še ogromno odprtih vprašanj, tako tehničnih kot glede dejanskih učinkov. Trenutno poteka faza preverjanja številnih pripomb, ki jih je imela zainteresirana javnost možnost poslati do konca aprila, od proizvajalcev in združenj vozil, do avtomobilskih klubov in raziskovalnih inštitucij. Iz Slovenije ni bilo nobenih pripomb. 

Tudi v Komisiji priznavajo, da morajo v enem letu rešiti še ogromno odprtih vprašanj, na primer, kako bo ISA deloval v primeru polomljenih, zakritih ali poškodovanih znakov za omejitev, ali če bodo napačno postavljeni in kako bo vse skupaj delovalo v slabem vremenu. Ena od težav bodo tudi neharmonizirana pravila, kdaj kakšna omejitev velja. V Sloveniji in še kje na primer znake za omejitev izniči vsako naslednje križišče, medtem ko mora biti v številnih državah za konec omejitve vedno postavljen samostojen znak.

Zato si pri Komisiji prizadevajo za tehnično dovolj ohlapno rešitev, hkrati pa je države pozvala, da na specifično pripravljen seznam znakov za vsako članico, ki jih bo sistem ISA upošteval, podajo svoje pripombe. Pri slovenskem seznamu smo na primer našli napako pri znaku, ki določa območje umirjenega prometa. Slovenska zakonodaja določa omejitev hitrosti 10 km/h, medtem ko naj bi po podatkih Komisije tam veljala omejitev 30 km/h. 

Foto: Here inteligentni hitrostni asistent

Nekaj bistvenih pripomb

V Nemškem združenju avtomobilske industrije (VDA) na podlagi svojih izkušenj pri razvoju različnih asistenčnih pomagal opozarjajo Komisijo, da morajo sistemi voznikom predvsem nevsiljivo pomagati in spodbujati, ne pa jih odvračati od uporabe. Pri tem so se svetlobna opozorila do sedaj izkazala za najboljšo tehnologijo. VDA pa nasprotno napoveduje, da bodo vozniki prihodnje ISA sisteme, če bodo ostali v takšnih tehničnih okvirjih "zvočnega najedanja", zelo slabo sprejeli. Stopnja izklapljanja ISA sistema na začetku vsake vožnje bo izredno visoka, s tem pa bo izničena morebitna uporabnost, napoveduje VDA.

Združenje proizvajalcev opozarja tudi na pomanjkanje realnih testov v prometu in na stroške izdelave, saj za učinkovito delovanje s kar najmanjšim deležem napak zgolj zanašanje na kamero za prepoznavo znakov ne bo dovolj. Sistem bo moral kombinirati tudi podatke iz navigacijskih kart ali komunikacijo z infrastrukturo.

V avstrijski gospodarski zbornici so v odzivu izrazili ostro nasprotovanje obveznim sistemom, ki aktivno posegajo v proces vožnje.

Z Univerze Leeds, kjer so v preteklosti naredili več raziskav na tematiko sprejemanja in uporabe asistenčnih sistemov med vozniki, so Komisiji poslali opozorilo, da naj ne popušča močnemu lobiranju proizvajalcev za bolj ohlapna pravila. "Najedanje" je bistveno za uspeh.

Foto: Gregor Prebil Fordov inteligentni omejevalnik hitrosti

Oglasila sta se velikana kartografije HERE in TomTom in opozorila, da bi bila lahko le kombinacija kartografije skupaj s kamero sposobna zagotoviti zahtevano 90-odstotno pravilnost prepoznave znakov in delovanja ISA sistema. Samo kamera ne bo dovolj, sta prepričana. Hkrati je zaradi raznolikosti pravil med državami zelo malo časa za ustrezne programske prilagoditve, medtem ko je glede na njune baze podatkov v EU kar 60 odstotkov vseh prometnih znakov za omejitev hitrosti "posrednih", torej da gre za znake za naselja, cone umirjenega prometa itd. Predlog, da bi morali proizvajalci zagotavljati zastonjske posodobitve v nekem avtu do 14 let, pa se jim zdi predolgo obdobje.

Pri nemškem avtoklubu ADAC sicer pozdravljajo namene po vpeljavi ISA sistemov, a opozarjajo na razlike v delovanju med štirimi predlaganimi različicami in na precejšnje možnosti napak pri aktualni cestni infrastrukturi. Prav tako imajo pripombe glede načina zbiranja uporabnih podatkov o delovanju ISA sistema v praksi, ki bodo kasneje služili za morebitne popravke in nadgradnje. Komisija bi morala po mnenju ADAC precej bolj specifično določiti, kakšne anonimizirane podatke o delovanju in morebitnem posredovanju voznika bi moralo vozilo zbirati in pošiljati v skupno evropsko bazo. 

andrej.leban@zurnal24.si