PLUSI, MINUSI

Plusi: videz, uporabnost, motor, ergonomija, lahkotna uporaba, preglednost, primernost tudi za rabo na daljših relacijah. Minusi: cena, klima za doplačilo, le po višini nastavljiv volanski obroč, majhen prtljažni prostor, na izbiro ni dizelskega motorja in trivratne različice.

Pet vrat, 20 centimetrov daljša in šest centimetrov širša karoserija v primerjavi s predhodnico so dobri obeti za uspeh. Še posebej zato, ker je zunanjost druge generacije Oplove agile znatno bolj privlačna. Nemci so se odločili spremeniti vse, razen imena. Tokrat oblikovalci niso uporabili "tehnike ravnila". Mladostne in športne linije so v kombinaciji s 15-palčnimi platišči dober obet, da se bo za agilo obrnila marsikatera glava, še posebej ženska. Avtomobil deluje zelo uravnoteženo in aerodinamično. Bočna linija je očem všečna in prepoznavna, zelo mehke in zaobljene poteze pa se razprostirajo skoraj čez celotno karoserijo. Od pogledu na nos bo vsakdo takoj prepoznal, da gre za Opla, agila pa zelo spominja na večjo sestro corso. Navpično postavljena in prelomljena žarometa na zadku so oblikovalcem omogočila, da med njiju postavijo dovolj velika vrata prtljažnika. Kolesa so pomaknjena v sam kot karoserije, dimenzije pa so kljub precejšnji rasti še vedno sprejemljive za lagodno parkiranje v mestni džungli. Dodajmo še, da je kupcem na voljo le petvratna različica agile. 


Pri 3,7 metra dolžine v prostoru za potnike ne morete pričakovati čudežev, a je bil ob vstopu v notranjost občutek prostornosti in funkcionalnosti upravičen. Na posameznih elementih končna obdelava ni izzvala ovacij, vendar pa ob dejstvu, da gre za razred mini vozil, to postane zanemarljivo. Prostora, predvsem za glavo in tudi noge je dovolj za manjšo družino, prevoz prijateljic po nakupih ali pa za prevoz pripomočov za različne hobije. Pri Oplu sicer obljubljajo prostornost petim, a za sredinskega potnika na zadnji klopi ostane le malo prostora. Zmotilo nas je, da zadnja klop ni pomična. Prtljažnik boste morali, odvisno od potreb, pogosto povečevati. S podrtjem zadnje klopi (deljiva je v razmerju 60:40) ga je mogoče iz osnovnih 225 litrov povečati na 1050 litrov uporabnega prostora, pri tem pa velja omeniti še to, da ima prtljažnik dvojno dno in da se zadnja klop zloži v ravno dno.

Poleg dobre preglednosti v vse smeri agila ponuja dobro ergonomijo. Čeprav je na žalost volan nastavljiv le po višini, idealnega položaja ni treba dolgo iskati, poleg tega pa so stikala za upravljanje z avtoradiem vgrajena na volanski obroč. Veliki okrogli merilnik hitrosti je pregleden, ločeno desno nad njim na armaturni plošči pa je kot periskop nameščen števec vrtljajev. Kot tipičen mestni avtomobil se lahko pohvali z uporabnimi predalčki in drugimi odlagalnimi površinami, ki jih je v agili povsod dovolj. Sedeži so dobro odmerjeni ter profilirani, še posebej prednja. Če se ustavimo še pri varnostni opremi, je bil avtomobil opremljen le z dvema zračnima blazinama, serijsko pa je vgrajen zavorni sistem ABS, ne pa tudi sistem ESP, ki ga lahko najdete na seznamu dodatne opreme. Avtoradio s CD/MP3 predvajalnikom je vštet v osnovno ceno, prav tako kot tonirana stekla zadaj ali pa Isofix nastavek za otroški sedež zadaj. Vse to dandanes ponuja tudi konkurenca, nam pa je padlo v oči, da je treba doplačati 815 evrov za klimatsko napravo.


Ob zasuku ključa (ki ni zložljiv!), se je v testniku zagnal 1,2-litrski bencinski motor, ki premore 63 kilovatov moči. Suzukijev motor, ki ga ima vgrajenega tudi japonski "dvojček" splash, se dobro obnese pri vožnji v mestu. Dobro grabi vse do hitrosti 155 km/h, do katere ga izstreli v četrti prestavi. Brez težav avtomobilček pospeši do 175 km/h, zato oznaka mestni avtomobil ne velja tudi za vožnjo na odprti cesti. Motor ima rad vrtenje v visokih vrtljajih, kar potrjuje tudi dejstvo, da najvišji navor 114 Nm doseže pri 4400 vrtljajih v minuti. Ne priporočamo vrtenja preko 6.000 obratov, saj se poleg motečega hrupa ne dogaja nič spektakularnega. Dovolj je prestavljati v območju 5.000 vrtljajev, kjer lahko dosežete optimalno zmes užitka v vožnji in porabe. Ob normalni vožnji je treba računati na porabo med petimi in šestimi litri, ob težji nogi in vožnji v mestu pa ta zraste na 6,7 litra. Nova zasnova podvozja agili omogoča boljšo lego na cesti kot pri predhodnici, še posebej se to pozna pri vožnji na avtocesti. MacPhersonova vzmetna noga in trikotna vodila prednjo togo po zasnovi približajo tisti iz prejšnje generacije agile, a je zato nova zadnja prema, zaradi katere je vožnja udobnejša. Lahko bi rekli, da si pri vožnji na lepo urejenih prometnicah zasluži pohvale, slabše pa se odreže na luknjastih cestah in neravninah. Zavore so dovolj močne, volan je direkten, okretnost pa pohvalna. 1,2-litrski motor je povezoval petstopenjski menjalnik, pretikanje je gladko, prestavna razmerja pa dobro odmerjena. Za 1,2-litrski bencinski motor je ob doplačilu na voljo tudi samodejni menjalnik, kar je redkost v tem razredu vozil.

Vse to je kupcu na voljo za 10.700 evrov, kolikor stane osnovni model, če si zaželite še klime, vas bo to stalo dodatnih 815 evrov, seštevek pa ob izbiri usnjenega volanskega obroča ter litih platišč, ki jih je imel testni model, pokaže ceno 12.450 evrov, kar je tudi največji minus vozila, poleg tega, da na voljo ni dizelskega agregata.