Ljubljanski potniški promet (LPP) uvaja Digitalno vozniško akademijo – platformo za usposabljanje voznikov v mestnem potniškem prometu, ki temelji na umetni inteligenci, biometričnih senzorjih in digitalnem dvojčku ljubljanskih ulic. To pomeni, da se bo znanje izkušenih voznikov po novem prenašalo na nove generacije na strukturiran in podatkovno podprt način – brez tveganja za ljudi in vozila - s pomočjo simulatorja.
Daniel Avdagič, direktor podjetja AV Living Lab, pravi, da simulator sam po sebi ni novost, saj samo v Slovenji obstajajo tri ali štiri podjetja za proizvodnjo simulatorjev. "Novo je to, da smo mi podjetje, specializirano za zajem podatkov, ki so ključni za vožnjo. Smo prvi, ki smo prilagodili simulator za vedenjsko učenje voznikov v javnem potniškem prometu. Podatke zajemamo iz stopalk, na primer pospeševanje in zaviranje, iz menjalnika, volana, vseh tipal, zaslonov in iz naprednih napravic, kot je pametna ura, kjer je naložena naša aplikacija za pobiranje fizioloških biometričnih podatkov. S tem zaznavamo tudi stresni nivo voznika. Zberemo več kot 100 pomembnih podatkov na sekundo. Tega prosto oko inštruktorja ne more stalno spremljati. To počne strojna oprema, ki je del umetne inteligence. Stroj zbere podatke, mi pa jih znamo obdelati. Vsak podatek ni enako pomemben. Na ta način pridemo do zelo natančnega rezultata, ki je osnova za zaposlovanje poklicnega voznika oziroma usposabljanje individualnega voznika. To pomeni, da lahko pri vsakem vozniku posebej izboljšamo posamezen segment vožnje, ki mu povzroča težave," pravi Avdagič.
Nič več ustnega svetovanja
Pri podjetju AV Living Lab so zdaj simulator ponudili v testiranje LPP. Kot nam je povedal Matej Cerar, vodja LPP za digitalno vozniško tehnologijo, vidijo možnost za izboljšave na več področjih. Eno od teh je trajnost. Voznike lahko trenirajo v digitalnem okolju. Simulator ne porablja goriva, niti ne povzroča zastojev. Voznik lahko v kratkem času trenira na veliko nevarnih situacijah, ki se na cestah lahko sicer zgodijo zelo redko. "Simulatorji so uveljavljeni pri pilotih in voznikih formule 1, zdaj je prav, da to omogočimo tudi voznikom v javnem potniškem prometu. Izobražujemo jih za naprednimi tehnologijami. Gre za razvojno partnerstvo. Verjamemo, da so možni tudi finančni učinki. Testiranja nam bodo dala odgovor na možne prihranke. Prav tako želimo preveriti, ali je možno z uporabo digitalnih orodij možno zmanjšati število prometnih nesreč. Cilj je, da se v roku enega leta vsi vozniki spoznajo z delom na simulatorju. Glede na zaznane šibkosti bi imeli potem še enkrat ali dvakrat na leto na simulatorju individualne treninge. Do zdaj simulatorjev nismo uporabljali, pač pa so izkušeni vozniki mlajšim svetovali, jih opozarjali na določene kritične točke na posameznih linijah LPP, šlo je za ustni prenos znanja. Zdaj pa bi radi to sistematizirali. Da bi se učili vsi vozniki."
Veliki prihranki s treningom na simulatorju
Že letos na ljubljanske ulice prihajajo vodikovi avtobusi, prihodnje leto pa tudi avtobusi izključno na baterijsko električni pogon, ki prinašajo nov način vožnje. Voznik bo ključen faktor za čim večji doseg avtobusa. Tudi namestnik direktorja LPP dr. Rok Vihar vidi v simulatorjih in zbiranju podatkov veliko priložnost za izboljšave tako na področju varnosti, kot prihrankov na energentih. Pravi, da bodo v prihodnje potrebovali še večje število vozil in voznikov, s prehodom na trajnostno mobilnost pa se bo spremenil tudi način vožnje. Simulator je možno individualno prilagoditi na vožnjo avtobusa na električni pogon ali vožnjo klasičnega avtobusa z motorjem na notranje zgorevanje. "Ocenjujem, da lahko voznik z ustreznim znanjem vožnje avtobusa s klasičnim motorjem na notranje zgorevanje privarčuje okoli pet odstotkov goriv, pri novih vozilih, ki delujejo na baterijski ali električni pogon, pa so lahko prihranki še večji, 15 odstotkov ali več. Potrebne bodo bistvene razlike v slogu vožnje, saj je treba upoštevati še regenerativno zaviranje, kdaj je treba upočasnjevati in razsipavati z energijo."
Vihar pravi, da vseh nesreč ni mogoče preprečiti. Zdaj želijo preveriti, ali jih je možno z uporabo digitalnih orodij zmanjšati. Na leto so vozniki LPP udeleženi v povprečno 150 do 170 prometnih nesrečah, večinoma z manjšo materialno škodo. V 60 odstotkih nesrečo povzročijo drugi udeleženci, v večini so to vozniki osebnih vozil in drugih večjih vozil. Vihar pravi, da so nesreče sicer redke, a da je v prometu vse več motečih faktorjev, predvsem nezbranost in telefonov, ki jih uporabljajo pešci, kolesarji vozniki avtobusov. Vozniki LPP imajo prepoved uporabe telefonov med vožnjo, kršitve pa ustrezno sankcionirajo, pravi in dodaja, da je tudi zato kritičnih situacij, v katerih se znajdejo vozniki LPP vse več.
Avdagič pravi, da bodo vsebino simulatorja vseskozi dopolnjevali. Za treninge v letu 2026 že zbirajo vse kitične situacije in nesreče, ki so se, ali pa se bodo zgodile v letu 2025 in jih bodo potem predstavili voznikom LPP na tečajih v simulatorju. "Naš namen ni, da bi vozniki v simulatorjih vozili na desetine kilometrov, ampak jim bomo predstavili ključne kritične situacije, ki so se zgodile. Tudi zato je simulacije v simulatorju vezana zgolj na Celovško cesto v Ljubljani." Pravi, da prve rezultate pričakujejo spomladi leta 2026, so pa že zbrali rezultate v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, kjer so potekala testiranja na vedenjskem simulatorju. V sodelovanju s podjetjem Gallega Logistics so izobrazili 150 voznikov tovornjakov. Po 11 mesecih programa so prišli do zaključka, da so zmanjšali prometne nesreče za 40 odstotkov, prometne prekrške za 30 odstotkov, obrabo vozil za 22 odstotkov, za 15 odstotkov so zmanjšali porabo goriva.
To pomeni višje cene...., ki smo jo pripravljeni plačati za večjo varnost!
To pomeni višje cene....