Veloster je prava popestritev med avtomobili. Predvsem z oblikovnega stališča. Hvali se že na daleč, če ne drugače, s kričečimi barvami, ki so pisane na kožo mladih voznikov. Kupe zasnove 2+2 je že na mestu videti dinamično in atraktivno, prav tako, kot mora. Izstopata tako nos kot zadek vozila. Prednja svetila, ki lahko svetijo s pomočjo LED-diod, so razpotegnjena, a na žalost niso ksenonska, ki bi pripomogla k varnosti pri vožnji ponoči in v slabem vremenu.

Strupen videz
Med žarometa je umeščena sodobna in mogočna šestkotna motorna maska. Na boku takoj opazimo, da bočna linija od (prvih) vrat proti zadku strmo narašča, zadnja svetila pa se zajedajo močno v bok vozila. Pod njimi so velike in poudarjene kolesne odprtine. Zadek je prav tako zanimiv in samosvoj, majhno okno pa pusti davek na preglednosti nazaj. Posebnost vozila je "dvojna" izpušna cev, nameščena na sredini športno zaključenega odbijača, in škrge na motornem pokrovu, ki pa so žal le navidezne.

Foto: Gregor Prebil Hyundai veloster Posebna je tudi notranjost, v katero se zadaj zaradi zasnove treh bočnih vrat vstopa lažje. Na sovoznikovi strani je dvoje vrat, neobičajno za kupeje, kjer se je ponavadi treba stlačiti mimo prvih sedežev na ozko zadnjo klop. V primeru velosterja to ni več težava. Tretja vrata, ki nimajo klasične kljuke, pač pa je ta vgrajena v zadnje okno, je vstopanje na zadnjo klop lahkotno. Na tem mestu lahko pripišemo le plus za iznajdljivost.

Plastike še vedno preveč, a je dobra
Potniški prostor je zahvaljujoč veliki stekleni strehi, ki sega vse od vetrobranskega stekla do prtljažnika, svetel in daje občutek prostornosti, serijsko pa je na voljo v najvišjem paketu opreme premium, s katero je bil obogaten testnik. Inovativna je tudi armaturna plošča in števci, kjer je v sredino po zgledu premium vozil umeščen logotip vozila. Na žalost je trdih plastičnih površin še vedno povsod preveč, a so se oblikovalci potrudili, da je vsaj dobro sestavljena in kljub srebrnim površinam ni videti kičasto.

Veloster se s postavitvami elementov trudi biti drugačen in se približati znamkam premium. Tako vozniku pripasovanje olajša držalo za pas, tako da se mu ni treba stegovati daleč nazaj. Na sredini je velik zaslon na dotik, ki v kombinaciji s kamero in parkirnimi senzorji služi tudi kot pomoč pri vzvratnem parkiranju, motor pa poženemo s pritiskom na gumb.

Dobri sedeži, zadaj premalo prostora za glavo
Sedeži so športni in dobro profilirani, položaj za volanom pa je tudi zaradi električno nastavljivega voznikovega sedeža lahko nastavljiv. Položaj ročice ročnega šeststopenjskega menjalnika nam ni najbolj ustrezal. Progresivni servovolan dobro sede v roke, pametno je posut s stikali za upravljanje vozila, potnika pa se na prednjih sedežih, kjer sta obkrožena s številnimi uporabnimi odlagalnimi površinami, ne bosta pritoževala nad pomanjkanjem prostora. Drugače je zadaj. Proti pričakovanjem je prostora za kolena še dovolj, drugače pa je s centimetri v višino. Visokorasli potniki imajo za glavo in vrat premalo prostora.

Prtljažni prostor je globok in meri 320 litrov, kar za kupe ni malo, s podrtjem zadnjih sedežev pa dobimo največ 1.015 litrov prostora. Povsem zadovoljivo.

Foto: Gregor Prebil Hyundai veloster Motor anemičen, ESP deluje dobro
Preizkusili smo edini motor, ki je trenutno v ponudbi, 1,6-litrski GDI-bencinski agregat z neposrednim vbrizgom, ki razvije 103 kilovate in 167 Nm navora. Če smo hvalili sodobno in športno zunanjost ter prav takšno notranjost, pa smo bili nekoliko razočarani nad anemičnostjo pogonskega agregata. 201 km/h najvišje hitrosti in pospešek 9,7 sekunde do 100 km/h v tovarniških podatkih sicer držijo, a smo pogrešali pospeške in odzivnost v nizkih vrtljajih. Pospešek je sicer primerljiv kot pri konkurenčnem méganu coupe 1,4 TCE (130 KM), ki pa mu korejski atmosferski motor ne more konkurirati edino pri navoru. Pri velosterju, ki ima velike izpušne odprtine in škrge za zrak na pokrovu motorja, bi pričakovali, da nas bo na sedeže "pritisnilo" že ob prvem stiku noge s stopalko za plin, a ni čisto tako. Avtomobil potrebuje nekaj časa, da ga spravimo na športno raven. V prevodu to pomeni, da ga je treba priganjati v višje vrtljaje, kar pa se kot vedno pozna na večji porabi. Ta se je ob bolj dinamični vožnji približala meji desetih litrov, ob normalni vožnji se jo da ukrotiti pri osmih litrih. Šeststopenjski menjalnik sicer nima predolgih hodov, a bi lahko vseeno razmislili o robotizirani šeststopenjski avtomatiki DCT, ki deluje po načelu dveh sklopk.

Lega na cesti ne izstopa ne v minus ne v plus, hvalimo pa napredni sistem ESP, ki brez potrebe ne posega v pristojnost voznika, ob zdrsu vozila pa še pravočasno intervenira z rahlim zasukom volana, s čimer nakaže, v katero smer ga je treba obrniti.

Kakorkoli, veloster si zaradi inovativnosti zasluži veliko pozornosti, v razred kupejev pa bo z obliko in svežino vnesel nekaj nemira.

Podatki o vozilu: Hyundai Veloster 1.6 GDI (premium)
Motor: 1.598 cm3
Vrsta: štirivaljni, bencinski
Moč: 103 kW (140 KM) pri 6.300 vrtljajih na minuto
Navor: 167 pri 4.850 vrtljajih na minuto
Poraba: 8,0 litra/100 km (mešani cikel – test), 137 gramov CO2
Zmogljivosti: 201 km/h, 9,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.220x1.790x1.399, medosna razdalja 2.650, prtljažnik (v litrih): 320–1.015
Cena: 19.990/24.490 EUR (osnovni/testni)