V nadaljevanju preberite:
- Nemčija in Francija sta se dogovorili o omilitvi načrtovane prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem v EU od leta 2035.
- Državi zahtevata več tehnološke prožnosti za evropske proizvajalce, ki se spopadajo z upadom prodaje električnih avtomobilov in cenejšo azijsko konkurenco.
- Predlog predvideva tudi vključitev Združenega kraljestva v evropsko vrednostno verigo, vendar bi lahko spremembe sprožile nasprotovanje okoljevarstvenih organizacij in podnebno usmerjenih vlad.
Dve največji gospodarstvi Evropske unije sta presenetljivo združili moči, da bi bistveno spremenili sporno ukinitev prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Kot je v četrtek izvedela tiskovna agencija AFP iz krogov evropskih diplomatov, so se predstavniki Berlina in Pariza dogovorili o konkretnem osnutku dvostranskega sporazuma.
Skupni dogovor predvideva bistveno omilitev dosedanjih strogih rokov za leto 2035. Po veljavnih pravilih Evropske unije bi bilo od sredine prihodnjega desetletja dovoljeno registrirati izključno nove avtomobile brez emisij, kar bi dejansko pomenilo konec običajnih motorjev z notranjim zgorevanjem. Zaradi novega zavezništva med Nemčijo in Francijo je ta temelj evropske zakonodaje zdaj resno ogrožen.
Pobuda dveh gospodarskih velesil prihaja v občutljivem trenutku za Evropsko komisijo. Postopna ukinitev motorjev z notranjim zgorevanjem velja za enega najpomembnejših projektov tako imenovanega zelenega dogovora (Green Deal), ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na začetku svojega mandata razglasila za zavezujoč načrt za doseganje podnebne nevtralnosti v Evropi.
Dejstvo, da od strogih časovnih ciljev zdaj odstopata prav Nemčija in Francija, ustanovni članici EU, kaže na vse večji skepticizem do tovrstnih predpisov, ki razvoj usmerjajo z državnimi ukrepi:
- Prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem od leta 2035 naj bi drastično zmanjšala emisije CO₂ v prometnem sektorju.
- Vendar evropske proizvajalce spravljata v težave upad prodaje električnih avtomobilov in močan pritisk azijske konkurence s cenejšimi vozili.
- Berlin in Pariz zato zahtevata občutno več tehnološke odprtosti in prožnosti za domača podjetja.
- Dogovor nakazuje, da bo treba sedanji zakonodajni okvir na ravni EU ponovno odpreti za pogajanja.
Druga pomembna točka francosko-nemške pobude se nanaša na odnose s sosednjim Združenim kraljestvom po brexitu. Iz predloženega osnutka sporazuma je razvidno, da sta se Berlin in Pariz dogovorila o vključitvi Združenega kraljestva v evropsko vrednostno verigo.
Natančneje, Združeno kraljestvo naj bi bilo v prihodnje vključeno v uradno opredelitev vozil, ki jih bo v okviru posebnih ukrepov EU za krepitev domače industrije mogoče označiti kot "izdelana v Evropi".
- Namen tega koraka je zaščititi dobavne verige med EU in britanskimi tovarnami kljub carinskim mejam.
- Evropski proizvajalci naj bi tako pridobili močnejši položaj v konkurenci s Kitajsko in ZDA, ki izvajata agresivno politiko subvencioniranja.
- Baterijske celice in avtomobilski deli iz britanskih proizvodnih obratov zaradi tega z vidika predpisov ne bi bili več obravnavani kot običajen uvoz iz tretjih držav.
Z dogovorom dveh najvplivnejših držav na celini se občutno povečuje pritisk na Evropsko komisijo in Evropski parlament. Evropska komisija je doslej uradno vztrajala pri prvotnem cilju za leto 2035, čeprav je bila redna revizija zastavljenih ciljev že tako predvidena za leto 2026.
Dejstvo, da želita Nemčija in Francija zdaj še pred predvidenim rokom doseči konkretne spremembe, bo v prihodnjih mesecih verjetno sprožilo burne razprave v Svetu EU. Medtem ko države z močno avtomobilsko in industrijsko proizvodnjo omilitev pozdravljajo kot nujen ukrep za zaščito delovnih mest in ustvarjene vrednosti, okoljevarstvene organizacije in podnebno ozaveščene vlade že oblikujejo odločno nasprotovanje.