V Italiji je junija stopil v veljavo dekret notranjega ministrstva, ki ga vodi Matteo Salvini. Z novimi pravili skušajo v Rimu poenotiti pravila glede postavitve in uporabe merilnikov hitrosti. Področje je bilo doslej v rokah posameznih dežel, ki pa so izvajale različne prakse. Tako postavitev velikokrat ni imela povezave s slabšo prometno situacijo na nekem cestnem odseku.

V določenih deželah so merilnike postavljali na skrivnih mestih in jih vozniki sploh niso mogli opaziti. V javnosti je razburjal primer moškega, ki si je z redno vožnjo v službo in domov pridelal za 28 tisoč evrov kazni. Dohodki od lokalnih meritev hitrosti gredo v lokalne proračune, po uradnih podatkih so italijanske občine na ta način leta 2024 zbrale kar 1,7 milijarde evrov. Salvini je početje lokalnih skupnosti velikokrat primerjal s skritim davkom. 

Ena od prelomnic je bila tudi sodba kasacijskega sodišča iz leta 2024, ki je odločilo, da so pravno veljavne le kazni merilnikov s tipsko odobritvijo. Marsikje po državi namreč stojijo merilniki brez ustreznih dokumentov, da so sposobni hitrost meriti na ustrezen način. 

Ključne novosti novega dekreta:

• Uporabljajo se lahko samo naprave, ki imajo tako tipsko overitev kot tudi dokaz o rednem (letnem) preverjanju ustreznosti meritev.
• Stacionarni merilnik mora biti označen, nanj mora opozarjati prometni znak - 200 metrov pred meritvijo v naselju in 1000 metrov izven naselja. 
• Stacionarne meritve hitrosti so dovoljene le na cestah (v in izven naselij), kjer je predpisana hitrost najmanj 50 km/h. 
• Med dvema stacionarnima merilnikoma v naselju mora biti vsaj kilometer razdalje, zunaj naselja pa štiri kilometre. 
• Omejitev hitrosti na lokaciji meritve ne sme biti več kot 20 km/h pod splošno omejitvijo, ki velja na takšni cesti. 
• Izrecno so prepovedani skriti merilniki, na primer zakamuflirani v prikolicah ali v obliki zabojnikov.
• Tudi za mobilne merilnike velja obveza tehnične preglednosti. 
• Kazni za prekoračitve ostajajo nespremenjene.

Ključno je tudi določilo, da mora vsak merilnik pred uporabo odobriti pristojni vladni komisar na podlagi policijskih podatkov o nesrečah in povprečnih hitrostih prometa. Pomemben dejavnik pri odločitvi je lahko ugotovitev, ali je odsek takšen, da na njem ni mogoče izvajati klasičnega nadzora prometa. Do odobritve komisairiata se že postavljeni merilniki v Italiji ne smejo uporabljati.

Foto: Profimedia Radar meri prehitre voznike

Nova pravila so seveda velik trn v peti lokalnih skupnosti, ki so si svoje proračune lahko konkretno podkrepile z dohodki radarjev. Vendar jim ne preostane drugega, kot da jih upoštevajo.

Največje težave imajo trenutno v pokrajini Južna Tirolska, kjer so morali po poročanju Rai Süd Tirol sredi vrhunca poletne turistične sezone povsem ugasniti praktično vse merilnike hitrosti. Lokalne predstavnike zdaj skrbijo posledice za prometno varnost.

dezurni@styria-media.si