Eden od razlogov, da se veliko voznikov vozi "do konca" in posodo napolnijo šele tedaj, ko zasveti lučka za rezervo, je gotovo vse višja cena goriva v kombinaciji s čedalje manjšimi realnimi plačami, nekateri pa so tako preprosto navajeni.
V vsakem primeru je goriva potem, ko se prižge rdeča lučka za rezervo, načeloma dovolj, da se pripeljete do bližnje bencinske črpalke. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da ni dobro, da do takšne ekstremne situacije prihaja prepogosto. Sistem za prikaz goriva v posodi namreč lahko zataji ali pa ni preveč natančen in je goriva v posodi dejansko manj kot pa bi pričakovali.
Vožnja z rezervo goriva pri marsikaterem vozniku vzbuja tesnobne občutke, ki ne vplivajo dobro na varnost same vožnje. Poleg tega vas lahko policisti v primeru, ko ste ob cesti obstali brez goriva, tudi oglobijo. Kaj takšnega vas lahko denimo doleti v Nemčiji.
Čeprav se je vožnji z rezervo goriva torej dobro izogibati, se lahko zgodi, če denimo slabo predvidimo dolžino vožnje ali denimo ponoči naletimo na zaprto bencinsko črpalko.
Na količno rezervnega goriva v posodi se ne moremo zanašati, saj je ta zelo odvisna od posamezne avtomobilske znamke ali celo modela. Pri britanski spletni strani Compare The Market so se lotili analize avtonomija avtomobilov "na rezervi" z bencinskimi in hibridnimi motorji v različnih segmentih.
Ocenili so, da rezerva v avtomobilih povprečno zadostuje za dobrih 80 kilometrov vožnje, vendar to ne velja za vse. Nekateri so namreč z rezervo prevozili okrog 50 kilometrov, drugi pa celo do 120 kilometrov. Voznikom se ni treba zares bati, da bodo obstali, ko se pokaže lučka za rezervo. Proizvajalci namreč na splošno upoštevajo pravilo, da je rezervnemu gorivu v posodi namenjenih 10 odstotkov njenega volumna. To je v večini primerov več kot dovolj, da se varno pripeljemo do bližnje bencinske črpalke.