Medobčinski inšpektorat Kranj želi z aktualnim razpisom kupiti tri merilnike hitrosti, ki bi z vso servisno in tehnično podporo tamkajšnje davkoplačevalce v naslednih devetih letih stali kar 302 tisoč evrov. Zmagovalca razbohotenega razpisa so vnaprej skušali določiti tako, da so morale vpletene občine že pred tem in po tihem pri favoriziranem podjetju kupiti ohišja za merilnike, ki ustrezajo le eni znamki merilnikov.
V Kranju so v zadnjih letih stopili na plin pri prometni varnosti in na različne načine skušajo zmanjšati število nesreč, tudi s pogostejšimi meritvami hitrosti na problematičnih odsekih. Poleg mobilnega merilnika, ki ga imajo že nekaj let redarji nameščenega v belem hyundaiju ix20, so v zadnjih mesecih imeli v najemu tudi merilnik, ki so ga premeščali med štirimi že postavljenimi stacionarnimi ohišji - dve sta v mestu Kranj, po eno pa pred šolo v Mavčičah in Žabnici. Pogodbo o najemu merilnika so sklenili s podjetjem Intermatic, vendar danes ne velja več - vsa stacionarna ohišja so prazna.
Ceno od morebitnih ponudnikov želeli vedeti vnaprej
Za hip se je zdelo, da se bodo na kranjskem redarstvu nabave dodatnih merilnikov lotili transparentno, saj so konec lanskega leta z vabilom, pod katerim je podpisan kranjski župan Boštjan Trilar, ločeno povabili na razgovore predstavnike več slovenskih podjetij, ki pri nas zastopajo znamke v svetu uveljavljenih merilnikov hitrosti, da bi jim predstavili načrte in od njih slišali mnenje. A od tam naprej je šlo vse le še navzdol. Za celotnim postopkom priprave razpisa stojijo vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Kranj Mitja Herak, inšpektor Robert Zadnik in kot dolgoletna zunanja strokovna sodelavka kranjske občine Jana Habjan Piletič, ki je bila odgovorna za pripravo razpisne dokumentacije. Vsi izmed omenjene trojice so bili na sestankih s potencialnimi ponudniki.
Na računskem sodišču, ki ga vodi Tomaž Vesel in ki je pristojno za ugotavljanje zakonitosti izvajanja javnih naročil, so za Žurnal24 odgovorili, da bodo naša vprašanja glede razpisa kranjskega redarstva vzeli kot pobudo za nadaljne postopke.
Predvidene cene, ki jih navajajo v razpisu, so sicer maksimalne dopustne, a dejstvo je, da diskriminatorni pogoj(i) favorizira(jo) eno samo podjetje, ki bistveno nižje cene verjetno ne bo ponudilo. V vabilu so sicer navedli, da nameravajo najeti (ne kupiti) dva merilnika.
Vabljenim podjetjem pa so poleg vabila poslali zraven kar tabelo, v katero naj bi predstavnik podjetja ob prihodu na sestanek (torej še pred uradnim razpisom) zapisal, po kakšni ceni so pripravljeni zagotoviti opremo in njeno vzdrževanje. Neuradni podatek, ki pa ga lahko favorizirano podjetje zelo dobro izkoristi, ko mora postaviti svojo ceno.
Kaj vse je narobe z razpisom in zakaj bi morale na kranjskem Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu leteti glave zaradi suma negospodarnega ravnanja z denarjem:
1. Tri od šestih občin, ki jih pokriva redarstvo (Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Tržič), so v minulih dveh letih (nazadnje letos!) kupile skupno deset ohišij za točno določeno vrsto merilnikov, čeprav merilnika sploh še niso imele.
Kaj je s tem narobe? Kdo najprej kupi štiri pnevmatike, nato pa šele avto, ki bo ustrezal meram pnevmatik? Vsi običajni tovrstni razpisi so zastavljeni tako, da se hkrati kupijo merilniki in ohišja, ki so prilagojena zanje. Cena škatel je med tremi občinami varirala med okoli pet in več kot šest tisoč evri, čeprav jih je dobavljalo isto podjetje - Intermatic. Na inšpektoratu sicer trdijo, da so škatle kupili vnaprej zato, da bi že z njihovo namestitvijo umirili promet, občasne radarske kontrole pa da so bile predvidene le kot "skrajni ukrep," a da se je šele nato izkazalo, da bodo potrebne "redne" meritve hitrosti.
2. Predvidena cena za tri merilnike (klasični Dopplerski merilnik, ki lahko meri na dveh pasovih), skupaj s šolanjem redarjev: 144.000 evrov.
Kaj je s tem narobe: po naših dobro informiranih virih je cena 48 tisočakov na napravo močno pretirana in vsaj za četrtino prenapihnjena od tistega, kar je glede na zahtevane zmogljivosti merilnika dostopno na trgu. Šolanje je ob tem relativno majhen strošek.
3. Izbrani merilnik, ne glede na znamko, mora biti kompatibilen z “univerzalnim” ohišjem Traffipax, oziroma mora ponudnik to ohišje ustrezno prilagoditi svojemu merilniku. Na kranjskem redarstvu so za Žurnal24 zatrdili, da je bila "s strani več potencialnih ponudnikov izkazana možnost izvedbe predelave obstoječega ohišja z namenom, da se vanj umesti različne tipe merilnikov."
Kaj je s tem narobe? Gre za pogoj, ki praktično vrže iz tekme vso konkurenco razen enega podjetja. Še več, izjava medobčinskega inšpektorata je laž! Najmanj dva od štirih vabljenih ponudnikov sta smiselnost predelave na sestanku odkrito problematizirala - Traffipax škatle imajo "okna" za anteno, kamero in bliskavico, vodila in "plug&play" konektorje, ki so prirejeni izključno za Jenoptikove (Multaradar) naprave. Te naprave v Sloveniji trži podjetje Intermatic. Po merah bi sicer v ohišje res sodili tudi merilniki drugih znamk, a je potrebno vsako ohišje za kaj takšnega izdatno preurediti, kar za vsako od 10 že nabavljenih škatel lahko pomeni tudi več tisoč evrov vložka. "Seveda lahko iz podmornice narediš raketo, ampak ali je to smiselno?", opozarja eden izmed udeležencev sestanka. Še enkrat - občina Cerklje je Intermaticovo ohišje kupilo šele letos, medtem ko so postopki o nabavi merilnikov pričeli teči že lani.
4. Dragoceno prestavljanje merilnikov med ohišji: v času trajanja pogodbe je Inšpektorat v eni izmed postavk pripravljen plačati izbranemu podjetju skupaj 50.400 evrov oziroma kar 75 evrov za vsako prestavitev merilnika na drugo lokacijo (do sedem na mesec).
Kaj je s tem narobe? "Kaj so v Kranju idioti oziroma prešibki za odpiranje vrat in za premikanje 12 kilogramov težkega radarja?", se sprašuje poznavalec. Merilnik je namreč na vodilih in samonastavljiv, to pomeni, da se ob priklopu na konektorje sam nastavi glede na lokacijo.
A pozor! Hkrati v drugi točki razpis zahteva usposabljanje in pridobitev certifikata za delo za dva uslužbenca kranjskega redarstva "za prestavitev naprave iz enega merilnega mesta na drugo merilno mesto". Na redarstvu so za Žurnal24 neprepričljivo pojasnili, da je takšna dvojna možnost, da bi napravo nekajkrat na mesec lahko hkrati premikali uslužbenci izbranega podjetja in redarji, le za primer, če ta postavka na javnem razpisu ne bi bila oddana. Naši viri pa trdijo, da gre za očitno napihovanje vrednosti pogodbe in prihodkov v prid favoriziranemu podjetju.
5. Vzdrževanje v času garancije: Kranjčani so pripravljeni prva tri leta, ko so merilniki še v garanciji, plačati še 32.000 evrov za vzdrževanje - 300 evrov na mesec za eno napravo, torej 900 evrov za vse tri. V ta znesek so vključene do 4 ure tehnične in informacijske podpore na mesec. Na redarstvu utemeljujejo, da za ta znesek dobijo "all inclusive" storitev, ki vključuje tudi stroške rednih in izrednih overitev.
Kaj je s tem narobe: merilniki so prva tri leta v garanciji! "Nisem še slišal, da lahko obstaja ločena postavka za vzdrževanje v garanciji;" nam je povedal direktor podjetja, specializiranega za prodajo napredne tehnične merilne opreme. "Nam lahko še nam proizvajalcem odprejo oči, do kakšnih ločenih napak, ki jih garancija ne pokriva, lahko pride?"
Drug vir, ki je z merilniki hitrosti zelo dobro seznanjen, opozarja, da so to zelo zanesljive, samonastavljive naprave z le malo tehničnimi okvarami. Še največkrat tekom življenjske dobe pregori žarnica za IR bliskavico. Za primere vandalizma in višje sile so merilniki ločeno zavarovani. Po splošno dostopnih informacijah ena takšna overitev na Uradu za meroslovje stane 60 evrov, naprava pa mora skozi redni postopek le enkrat letno.
6. Izjemno kratek rok dobave. Kranjsko redarstvo zahteva, da mora izbrano podjetje tri merilnike dobaviti najkasneje v roku enega meseca po podpisu pogodbe, čeprav gre za visokotehnološke naprave, ki jih proizvajalci ne izdelujejo na zalogo, temveč le po naročilu.
Kaj je s tem narobe? Kljub javnemu opozorilu potencialnega ponudnika prek portala javnih naročil, naj podaljšajo rok dobave, na redarstvu vztrajajo, da želijo imeti merilnike v enem mesecu, torej že maja letos. Zelo verjetno je, da ima favorizirani ponudnik te merilnike že v Sloveniji. Spomnimo - kranjski redarji so do pred nekaj dnevi imeli v najemu en radar družbe Intermatic, v razpisu pa ni nikjer pogoja, da morajo biti naprave, ki jih bodo kupili v Kranju, nove oziroma nerabljene.
7. Razpis zahteva, da mora gospodarski subjekt, ki bo ponudil opremo in storitve, dokazati, da je v zadnjih treh letih dobavil in oskrboval vsaj tri merilnike v Sloveniji.
Kaj je s tem narobe? Edini verodostojni pogoj, ali se lahko pri nas uporablja merilna naprava za hitrost, je po slovenski zakonodaji ustrezen certifikat urada za meroslovje, saj vsako napravo testirajo in ji dokažejo ustrezne sposobnosti v skladu z namenskim pravilnikom. Kranjski pogoj je pod pretvezo zanesljivega vzdrževanja avtomatsko skrčil možno število podjetij na manj kot pet, čeprav lahko merilnike ponudi še precej več podjetij, ki tako ne morejo ponuditi cenejših ali boljših in sodobnejših naprav drugih proizvajalcev.
"Konkurenca je zagotovljeno, saj je javno naročilo objavljeno na EU portalu in je dostopno celotnemu evropskemu trgu."
Medobčinski inšpektorat Kranj na vprašanje, ali niso pogoji v razpisu zelo omejujoči za konkurenčnost ponudb
andrej.leban@zurnal24.si
Tudi na Stari Vrhniki, so tablo prestavli nazaj proti Horjulu in dal znak 40, samo da se bo več kasiral. …
Ja, vsekakor, glave bojo letele.... še frizure jim ne bo zmešal....
Temu se reče očitna korupcija. Ta je mogoča samo v Sloveniji. kako dolgo???