- Novi Mercedes-Benz GLC prinaša popolnoma novo generacijo električne mobilnosti brez kompromisov.
- Namenska platforma MB.EA-M omogoča več kot 700 kilometrov dosega in izjemno učinkovitost.
- 800-voltna arhitektura omogoča ultra hitro polnjenje baterije v približno 22 minutah.
- Napredna programska zasnova MB.OS spreminja GLC v softversko definirano vozilo prihodnosti.
- Inteligentni štirikolesni pogon, regeneracija energije in dvostopenjski menjalnik združujejo zmogljivost, udobje in učinkovitost.
Pri Mercedesu-Benzu pravijo, da novi Mercedes-Benz GLC ni le električna interpretacija že znanega športnega terenca, ampak gre za enega najpomembnejših modelov znamke v zadnjem desetletju, ki predstavlja prelom z dosedanjo filozofijo elektrifikacije. Če so bili dosedanji električni Mercedes-Benzi v veliki meri kompromis med klasičnimi platformami in novimi pogoni, je GLC dokaz, kakšen je Mercedes-Benz, ki so ga od začetka zasnovali kot električni avtomobil.
V središču njegove preobrazbe je Mercedes-Benzova nova platforma MB.EA-M. Gre za prvo namensko razvito električno platformo srednjega razreda pri Mercedes-Benz. Ključna razlika v primerjavi s preteklimi rešitvami je preprosta. Pri razvoju Mercedesa-Benza GLC inženirjem ni bilo treba sklepati kompromisov, ki jih običajno zahtevajo platforme, prvotno razvite za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem.
Mercedes-Benz GLC predstavlja enega največjih tehnoloških preskokov znamke v zadnjih letih. Gre za prvi srednje veliki SUV znamke, ki je bil od začetka razvit kot električni avtomobil na namenski platformi MB.EA-M. Ta omogoča boljšo razporeditev mase, nižje težišče in večjo togost karoserije, kar se neposredno pozna pri vozni dinamiki. Mercedes-Benz obljublja doseg več kot 700 kilometrov in porabo pod 15 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Novi GLC ni le elektrificirana različica obstoječega modela, temveč popolnoma nova generacija vozila, ki združuje zmogljivost, učinkovitost in napredno digitalno arhitekturo.
Baterija zato denimo ni več le neroden "dodatek" pod dnom vozila, ampak je popolnoma integrirana v strukturo avtomobila. Rezultat so boljša razporeditev mase, nižje težišče in občutno večja vzvodna trdnost karoserije.
Električna platforma
Voznik to najbolje občuti v vozni dinamiki, ki jo ponuja Mercedes-Benz GLC. Velik športni terenec ni le tih in hiter, ampak tudi natančen, stabilen in uravnotežen v ovinkih. Ker je platforma optimizirana za električni pogon, je lahko tudi poraba elektrike zelo nizka. V najboljših primerih se giblje v območju manj kot 15 kilovatnih ur na sto kilometrov. To pomeni tudi, da lahko Mercedes-Benz GLC s polno baterijo prevozi več kot 700 kilometrov.To je rezultat, ki lahko električne SUV-je prvič resno postavi ob bok dizelskim tekmecem tudi na dolgih relacijah.
MB.EA-M ni zgolj mehanska platforma, ampak jo pri Mercedesu-Benzu razumejo kot popolnoma novo programsko arhitekturo. Mercedes-Benz GLC je namreč zasnovan kot tako imenovano "softversko definirano vozilo", pri katerem funkcionalnosti niso več vezane na posamezne module, ampak jih upravlja centraliziran operacijski sistem. Prav zato novi GLC uporablja Mercedes-Benzov lastni operacijski sistemi MB.OS.
Pomembni del novega Mercedes-Benza GLC je 800-voltna električna arhitektura, ki omogoča bistveno hitrejše polnjenje baterije. Na hitrih polnilnicah lahko moč polnjenja doseže do 330 kilovatov, kar pomeni, da se baterija od 10 do 80 odstotkov napolni v približno 22 minutah. Višja napetost sistema hkrati zmanjšuje izgube energije, segrevanje kablov in obremenitve elektronike. Mercedes-Benz je vozilo opremil tudi z naprednim sistemom hlajenja baterije in elektronike, ki zagotavlja stabilno delovanje tudi pri visokih obremenitvah in dolgoročnem hitrem polnjenju.
V praksi to pomeni pet glavnih centralnih računalnikov, ki so neposredno povezani z infrastrukturo oblaka. Zato je možna bistveno hitrejša komunikacija med sistemi v vozilu, več pa je tudi možnosti za nadgradnje na daljavo in razvoj novih funkcij, tudi nekaj let po samem nakupu avtomobila. Mercedes-Benz s tem vstopa v obdobje, ko avtomobil ne bo več zaključen produkt, ampak digitalna platforma, ki se bo nenehno razvijala vso življenjsko dobo.
Prednosti visoke napetosti
Eden ključnih tehničnih elementov novega Mercedes-Benza GLC je tudi 800-voltna električna arhitektura. Ta pomeni velik preskok v svetu električnih vozil, saj neposredno vpliva na hitrost polnjenja, temperaturno stabilnost sistema in učinkovitost pogonskega sklopa.
Mercedes-Benz GLC lahko na ustreznih hitrih polnilnicah doseže moč polnjenja celo do 330 kilovatov. V idealnih pogojih se zato baterija od 10 do 80 odstotkov kapacitete napolni v približno 22 minutah. To je čas, ki je že zelo blizu klasičnemu postanku za gorivo in kavo na avtocestnem počivališču.
Višja napetost ne prinaša le hitrejšega polnjenja baterije. Ko je napetost sistema 800 voltov, lahko avtomobil za visoko moč polnjenja izkorišča tudi nižji tok. Posledica so manjše izgube energije. Tudi kabli se manj segrevajo, enako velja za elektroniko, bolj stabilno pa je tudi delovanje pri visokih obremenitvah. Dolgotrajno polnjenje je zato bolj učinkovito, baterija pa manj obremenjena.
Prilagojen za vse polnilnice
Mercedes-Benz GLC je opremljen tudi z DC/DC pretvornikom, ki mu zagotavlja kompatibilnost s klasičnimi 400-voltnimi polnilnicami. Tudi na teh lahko polnjenje dosega moč do 100 kilovatov, kar pomeni, da se lahko za polnjenje baterije izkoristi kakršnokoli obstoječa polnilna infrastruktura.
Novi Mercedes-Benz GLC uporablja operacijski sistem MB.OS, ki vozilo spreminja v tako imenovani “softversko definirani avtomobil”. V praksi to pomeni, da ključne funkcije upravlja pet centralnih računalnikov, povezanih z oblačno infrastrukturo. Takšna zasnova omogoča hitrejšo komunikacijo med sistemi, stalne nadgradnje na daljavo in razvoj novih funkcij tudi po nakupu vozila. Mercedes-Benz s tem vstopa v obdobje, ko avtomobil ni več zaključen produkt, temveč digitalna platforma, ki se skozi življenjsko dobo neprestano razvija in nadgrajuje.
Za doseganje 330 kilovatov polnilne moči sicer ni dovolj le zmogljiva elektronika. Eden največjih izzivov je toplotno upravljanje. Baterija lahko namreč učinkovito deluje le v zelo ozkem temperaturnem območju, sicer se hitrost polnjenja zmanjša ali pa se poveča degradacija celic. Mercedes-Benz GLC je zato opremljen z dvema ločenima hladilnima krogoma, ki aktivno hladita baterijo in elektroniko.
Pomembna je tudi baterijska kemija. Mercedes-Benz GLC uporablja kombinacijo NMC baterijskih celic in silicijevega oksida v anodi, kar mu zagotovi energijsko gostoto okoli 680 vatnih ur na liter. Takšna zasnova omogoča višje tokove in stabilnejše hitro polnjenje, hkrati pa do 30 odstotkov zmanjša tudi stroške proizvodnje, kar se odraža tudi na ceni avtomobila.
Celoten postopek polnjenja nadzira centralni sistem, ki neprestano spremlja tok, napetost, temperaturo in omejitve posameznih komponent. Polnjenje ni konstantno, ampak se ves čas dinamično prilagaja stanju baterije. Prav inteligentni nadzor polnjenja pripomore k temu, da lahko sodobni električni avtomobili združujejo visoko moč in dolgo življenjsko dobo baterij.
Čemu dvostopenjski menjalnik?
Posebnost novega GLC modela je tudi dvostopenjski menjalnik eATS 2.0 na zadnji premi. Čeprav imajo električni avtomobili praviloma enostopenjske reduktorske prenose, so se pri Mercedesu-Benzu odločili za precej bolj sofisticirano rešitev.Prva prestava z razmerjem 11,12 : 1 je namenjena pospeševanju in vlečni sili, druga prestava z razmerjem 5,03 : 1, pa optimizira vožnjo pri višjih hitrostih in zmanjšuje porabo energije na avtocesti.
Posebnost novega električnega Mercedes-Benza GLC je dvostopenjski menjalnik eATS 2.0 na zadnji premi. Medtem ko ima večina električnih avtomobilov enostopenjski prenos, Mercedes-Benz stavi na rešitev, ki združuje močno pospeševanje in učinkovito vožnjo pri višjih hitrostih. Prva prestava skrbi za vlečno silo in odzivnost pri speljevanju, druga pa zmanjšuje porabo energije med avtocestno vožnjo. S tem so pri Mercedes-Benzu uspešno zmanjšali enega največjih kompromisov električnih vozil, razmerje med zmogljivostjo in učinkovitostjo.
Razlog za takšno rešitev je dejstvo, da elektromotor ni enako učinkovit v vseh režimih delovanja. Dvostopenjski menjalnik Mercedes-Benza GLC omogoča kombinacijo brutalnega pospeševanja pri nizkih hitrostih in zelo učinkovitega križarjenja na dolgih relacijah. Mercedes-Benz je s tem rešil eno največjih dilem električnih vozil: kompromis med dinamiko in učinkovitostjo.
Vožnja brez zavor
Napredna je tudi regeneracija energije. Mercedes-Benz GLC lahko zavira električno vse do popolne ustavitve in v večini vsakdanjih situacij niti ne uporabi klasičnih zavor. Sistem po potrebi uporabi oba elektromotorja, celoten proces pa upravlja osrednja enota za upravljanje energije. Voznik sicer tega med vožnjo ne zazna, saj lahko vozi le s pedalom plina ali pa si nastavi vožnjo, ki simulira "klasično vožnjo avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem".
Na voljo so različni režimi regeneracije, ki jih označujejo črke D+, D, D- in D auto. Prav v režimu D auto se najbolje pokaže inteligentnost sistema. Avtomobil pri določanju jakosti regeneracije izkorišča podatke o prometu, navigaciji in topografiji ceste. Če se približujete krožišču, počasnejšemu prometu ali spustu, sistem to zazna vnaprej in prilagodi zaviranje. V realni vožnji to pomeni, da večino upočasnjevanja opravi elektromotor, mehanske zavore pa ostanejo rezervirane za skrajne situacije.
Napredna regeneracija energije omogoča, da lahko novi Mercedes-Benz GLC v večini primerov zavira zgolj z elektromotorji. Sistem lahko vozilo električno ustavi do popolne zaustavitve, brez uporabe klasičnih zavor. Voznik lahko izbira med več stopnjami regeneracije, inteligentni način D Auto pa podatke o prometu, navigaciji in topografiji uporablja za samodejno prilagajanje zaviranja. Če se vozilo približuje krožišču, počasnejšemu prometu ali spustu, sistem to zazna vnaprej in prilagodi delovanje regeneracije za bolj učinkovito vožnjo.
Mercedes-BenzGLC ima tudi napreden električni štirikolesni pogon z dvema elektromotorjema in sistemom "Torque Shift" za prerazporejanje navora. Za razliko od klasičnih mehanskih sistemov se lahko električni štirikolesni sistem na spremembe podlage odzove skoraj hipno. Sprednji motor se vklaplja ali izklaplja po potrebi, sistem pa ves čas dinamično razporeja navor med premama.
Dodatno je na voljo terenski način, ki spremeni odziv stopalke za plin, regeneracijo in distribucijo navora za vožnjo po zahtevnejšem terenu. Električni štirikolesni pogon ima pri tem dve pomembni prednosti pred klasičnimi mehanskimi sistemi: bistveno hitrejši odziv in natančnejši nadzor oprijema.
Povezanost preko oblaka
Zanimiva je tudi povezava med podvozjem in tehnologijo oblaka. Sistem Car-to-X zaznava luknje, neravnine in druge nepravilnosti na cesti ter te podatke deli z drugimi vozili prek oblaka. Tako lahko drugi avtomobili informacije prejmejo, še preden se pripeljejo do ovire, podvozje pa se lahko pripravi vnaprej. Gre za enega prvih primerov, kjer avtomobil med vožnjo dejansko izkorišča kolektivno inteligenco voznega parka.
Mercedes-Benz GLC prinaša tudi napreden električni štirikolesni pogon z dvema elektromotorjema in sistemom "Torque Shift" za sprotno prerazporejanje navora med premama. Elektronsko upravljanje omogoča hitrejši odziv kot pri klasičnih mehanskih sistemih, kar izboljšuje oprijem in stabilnost na različnih podlagah. Omogoča tudi poseben terenski način vožnje, ki prilagodi odziv stopalke za plin, regeneracijo in razporeditev navora. Električni pogon tako ni namenjen le varčni vožnji, ampak tudi zahtevnejšim voznim razmeram in vleki težjih prikolic.
Mercedes-Benz veliko pozornosti posveča tudi trajnostnemu razvoju. V novi generaciji baterij je denimo manj kobalta. Imajo tudi večjo energijsko gostoto in modularno zasnovo, ki zmanjša stroške proizvodnje in olajša servisiranje. Cilj ni le boljši električni avtomobil, ampak tudi učinkovitejša proizvodnja z manjšim okoljskim odtisom.
Kljub poudarku na učinkovitosti pa Mercedes-BenzGLC ostaja tudi pravi Mercedes-Benz "delovni SUV". To med drugim dokazuje tudi vlečna zmogljivost do 2,4 tone. Visok navor elektromotorjev, prva prestava dvostopenjskega menjalnika in robusten hladilni sistem namreč ne omogočajo le športne vožnje, ampak tudi vleko težjih prikolic, kar je pri električnih vozilih pogosto problematično. Res je sicer, da vleka občutno poveča porabo energije in zmanjša doseg, kar navsezadnje velja tudi za dizelske avtomobile, vendar novi Mercedes-Benz GLC kljub temu dokazuje, da električni SUV-ji postajajo vse bolj uporabni tudi za zahtevnejše uporabnike.
Novi Mercedes-Benz GLC tako ni zgolj elektrificirana različica obstoječega modela, ampak gre pri njem tudi za tehnološki prikaz prihodnosti znamke. Novo namensko platformo, napredno programsko arhitekturo, 800-voltno tehnologijo, inteligentno upravljanje energije in sofisticiran pogonski sklop je namreč združil v paket, ki električno mobilnost približuje uporabniški izkušnji klasičnih premijskih vozil, le da to naredi tiše, hitreje in bolj učinkovito.