- Kitajska ima največje in eno najsodobnejših omrežij hitrih železnic na svetu, ki povezuje skoraj vsa velika mesta.
- Vožnja z vlakom med Pekingom in Hangdžoujem je bila izjemno hitra, mirna in udobna, saj vlaki dosegajo hitrosti do 350 km/h.
- Kitajske hitre železnice so rezultat več kot dvajsetih let intenzivnega razvoja prometne infrastrukture.
- Železniške postaje in nadzor prometa delujejo podobno kot letališča, z visoko stopnjo avtomatizacije in izjemno točnostjo vlakov.
- Kitajska vlada v železnice vlaga tudi zaradi zmanjševanja prometnih zastojev, onesnaževanja in spodbujanja gospodarskega razvoja.
Seveda ne, saj nisem vozil avtomobila. A postavimo šalo na stran. V okviru obiska Kitajske, ki nam ga je konec aprila pripravil avtomobilski konglomerat Geely, smo se avtomobilski novinarji iz Pekinga, kjer smo obiskali mednarodni avtomobilski salon, odpeljali v Hangdžou, moderno kitajsko mesto, v katerem je Geely doma.
Mimogrede povejmo, da ima mesto, za katerega vas verjetno večina ni še nikoli slišala in se v uradnem "pinjin" latinskem zapisu kitajščine napiše Hangzhou, kar okrog 12 milijonov prebivalcev. Zanimivo je, da na mestnih ulicah tega niti ne opazite. Kitajska razmerja so pač malo drugačna kot naša in gotovo še vedno velja tista o "milijonih in milijonih" iz pripovedi beneškega trgovca in vojaka ter kitajskega državnega uradnika Marka Pola.
Že vrabci na vejah radi čivkajo, da je kitajska hitra železnica danes največji in eden najsodobnejših železniških sistemov na svetu. V zadnjih dvajsetih letih so na Kitajskem zgradili ogromno omrežje hitrih prog, ki povezuje skoraj vsa velika mesta in pomembne gospodarske regije. Skupna dolžina omrežja menda že presega 45.000 kilometrov, kar pomeni, da ima Kitajska več hitrih prog kot vse druge države skupaj.
Dvajset let razvoja
Razvoj hitrih železnic je na Kitajskem stekel v začetku stoletja, ko je kitajska vlada hotela izboljšati prometne povezave med hitro rastočimi mesti. Zaradi velikega števila prebivalcev in ogromnih razdalj je bil klasični železniški promet prepočasen in preobremenjen, ceste pa so tudi postale ozka grla. Zato so začeli graditi posebne proge za hitre vlake, torej bolj iz potrebe kot pa zaradi političnih zaobljub.
Prve pomembnejše železniške linije so odprli okoli leta 2008, danes pa omrežje pokriva skoraj celotno državo od Pekinga na severu do Guangdžova in Šendžena na jugu ter od Šanghaja na vzhodu do notranjih pokrajin na zahodu.
Hitri vlaki na Kitajskem so razdeljeni v več kategorij. Najbolj znani so vlaki serije fuxing in starejši vlaki Hexie. Ime najnovejše generacije hitrih vlakov fuxing, ki v prometu vozijo s hitrostmi do 350 kilometrov na uro, lahko v slovenščino prevedemo kot "prenova" oziroma "obnova". Vlaki hexie so nekoliko starejši, vendar še vedno zelo sodobni in zanesljivi ter hitri.
Velike hitrosti omogočajo tudi povsem nove sodobne železniške proge, ki so zgrajene v ravnih linijah. Med dobre štiri ure trajajočo in več kot 1.000 kilometrov dolgo vožnjo med Pekingom in Hangzhojem smo se namreč komaj občutneje spustili in dvignili in tudi ovinki so bili speljani zelo blago, čeprav je bila pokrajina na jugu po veliki ravnici okoli Pekinga precej razgibana.
Mirno in udobno
Vožnja zato ni bila le hitra, ampak tudi zelo mirna. Skoraj tako, kot da bi leteli z letalom, ali pa še bolje od tega, saj so bili tudi pospeški in pojemki skoraj neobčutni. Zanimivo je tudi to, da niti po občutku v kabini, niti ob pogledu ven nimate občutka, da se peljete zelo hitro. Občutek hitrosti je sicer zelo podoben tistemu na klasičnih evropskih ekspresnih vlakih, ki vozijo precej počasneje. Na visoko hitrost vas tako opozarja le prikazovalnik pod stropom in srečanje z drugim hitrim vlakom. Tedaj namreč stisnjena zračna masa obe kompoziciji precej silovito odrine eno od druge.
Geely je za novinarje rezerviral dva oddelka z udobnimi sedeži, pred katerimi je bilo obilo prostora za noge in solidna mizica za uporabo prenosnega računalnika, obedovanje ali še kaj. Kot potnik lahko zato delate ali pa se udobno namestite ter čas prebijete v občudovanju lepe kitajske pokrajine, ki leti mimo vas, ali prijetnem klepetu s sopotnikom ali sopotnico. Tudi če ste ga srečali prvič in zadnjič.
Tudi odseki, ko vlak neprekinjeno vozi, so zelo dolgi. Med vožnjo od Pekinga do Hanmdžova smo se ustavili le trikrat: v Tjandžinu, Džinanu in Nankingu. Med drugim smo prekoralčili obe legendarni kitajski reki Ter med drugim prekoračili mogočni reki Hoangho in Jangce ter po dobrih štirih urah kar nekako prehitro prispeli na cilj. Nič ne bi bilo namreč narobe, če bi se peljali še kakšno uro ali dve.
Kot letališče
Zanimivo je tudi to, kako so organizirane železniške postaje, Lahko bi preprosto rekli, da tako kot letališča. Ob vstopu na železniško postajo najprej pregledajo vašo prtljago, potem morate pokazati osebni dokument oziroma pregled zaupati stroju, postopek pregleda dokumenta in vozovnice pa se ponovi še pred samim vstopom na peron. Potem pa ste v zaprtem sistemu in do konca poti vas nihče nič več ne vpraša.
Edino to, če bi morda kaj kupili. Kitajske železnice so namreč dobro poskrbele, da ljudje med vožnjo z vlakom ne bi ostali lačni ali žejni, kupite pa lahko tudi obilico spominkov in igrač. In za vse seveda plačate, čeprav cene niso preveč navite. Način plačila? Gotovine skoraj ni, le Ali Pay, WeChat in druge aplikacije na mobilnih telefonih, in občasno kakšna kreditna kartica.
Zanimivo je tudi, da so bili "naši vagoni", čeprav so bili rezervirani za novinarje in njihove spremljevalce, povsem odprti. Marsikateri prosti sedež je tako zasedel kitajski potnik ali pa kar cela družina. Rezervacije sedežev namreč niso obvezne.
Med potovanjem smo lahko spoznali, da je posebnost ali prednost kitajskega železniškega omrežja tudi izjemna točnost. Vlaki pogosto odstopajo od voznega reda le za nekaj minut ali celo sekund. To omogoča napreden računalniški nadzor prometa, ki spremlja položaj vseh vlakov in skrbi za varno razdaljo med njimi. Celoten sistem deluje s sodobnimi signalnimi napravami in avtomatskimi varnostnimi sistemi. Strojevodje imajo sicer pomembno vlogo, vendar številne funkcije nadzoruje računalnik.
Kitajska vlada še vedno veliko vlaga v razvoj železniške infrastrukture, saj želi zmanjšati prometne zastoje in onesnaževanje. Hitra železnica velja tudi za bolj okolju prijazno obliko prevoza kot avtomobili ali letala, saj električni vlaki povzročajo manj izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega sistem spodbuja gospodarski razvoj, ker omogoča hitrejše potovanje ljudi in prevoz blaga med mesti.
matija.janezic@styria-media.si