Ford ponuja na izbiro dvojico mustangov - bencinskega in električnega. Bodimo pošteni, da bi velika večina med nami raje izbrala manj udobnega, manj uporabnega in manj korektnega med obema. Legendarno ime, ki je postalo že prava subkultura, je in bo ostalo v glavah predvsem kot pojem klenega ameriškega mišičnjaka z V8 grmečim motorjem.
Ob izginotju modelov ST in RS iz ponudbe znamka Ford z mustangom tudi opominja na stare dobre čase, ko so razmeroma poceni fordi skozi ovinke znali izzivati precej bolj zveneča imena. Mustang je bil morda vedno bolj avto za pospeševanje v ravni liniji kot pa za dirjanje skozi zavoje, a tudi ti časi so se spremenili.
Brezkompromisni žrebec
Mustang zadnje generacije je torej dandanašnji kar posebnost v Fordovih evropskih prodajnih salonih. Še večja rariteta pa je njegova izvedenka dark horse. Je prva posebna serija mustanga v več kot 20 letih. V primerjavi z osnovno GT izvedenko, ki je na voljo tudi kot kabriolet, je okoli 15 tisočakov dražji fastback dark horse močno nadgrajen, zato lahko iz javne ceste brez zadrege zavije tudi na dirkališče in se tam v rokah veščega voznika enakovredno kosa z nemškimi mrcinami. Pa še bolj neposredno glasen zna biti ob tem.
Mustang dark horse že parkiran deluje kot prava umetnina na kolesih. Dolg, širok, nizek. Motorni pokrov, ki mu kar ni videti konca, 2+2 kokpit s karbonsko streho in hiter prehod v zadek. Tiste sršeče prednje LED oči, iz katerih sije divjost, pa velikanske nozdrvi za sesanje zraka. Močna linija napetih bokov na velikih kolesih in zaključek s štirimi topovskimi cevmi. Še kako brcnejo. Avto zares lepi poglede nase, neodvisno od spola in starosti.
Prvič v zgodovini emblem mustanga gleda naprej. Za dark horsa so namreč izdelali posebno oznako temne konjske glave, ki krasi boka in zadek. Da gre res za mustanga, bodo nepoznavalci morda razpoznali po silhueti vranca v motorni odprtini, da gre za Forda, le po majhnem napisu na vetrobranskem steklu.
Vsakdanji avto? Težko.
Uživaški avto? Zelo.
Bi ga imel? Še kako.
Črni vranec ima tudi posebne kite in mišice
Najprej je tu 5,0-litrski "coyote" V8, ki je na papirju le malenkost močnejši od tistega v GT. Za okoljske standarde v Evropi so ga namreč v primerjavi z ameriško različico nekoliko omejili, vseeno pa zmore 334 kilovatov, ki vsi planejo iz ograde pri trušču visokih 7.250 vrtljajev. Z mesta se avto požene do 100 km/h v 4,3 sekunde v različici z avtomatikom, kar za bencinski avto s ceno izpod 100 tisočakov danes velja za kar divje. Hitrost je omejena na 250 km/h, šlo bi hitreje.
V primerjavi z GT pa je dark horse prilagojen še za precej resnejše preizkušnje. Ima več hladilnikov kot povprečno ameriško gospodinjstvo, z njimi med drugim učinkoviteje hladi olje, menjalnik in zadnji diferencial. Ima serijsko vgrajeno posebno MagnaRide aktivno vzmetenje, ki skrbi za skorajda mehkobno vožnjo v mirnodobnem času, medtem ko med vojnim stanjem skozi zavoje, prevoje in grbine drži avto pripetega z asfaltom v horizontali in vertikali.
Mustang dark horse se zna tudi ustaviti na zelo silovit način, v velikanske 13 in nekaj palčne rotorje grizejo spredaj kar šestbatne Brembo čeljusti.
Dark horse svojo posebnost seveda pokaže tudi v potniški kabini. Ta je že tako bistveno nadgrajena v primerjavi s prejšnjim mustangom, kakovost materialov in sama izdelava sta velik korak naprej. Dark horse poimenovanje zrcali s črnimi materiali in športnimi detajli, zanimiva je dozirana uporaba modre barve. Naš je imel na sredini ročico s konjsko glavo avtomatskega menjalnika, kupec se lahko zabava tudi z ročnim.
Testni avto je imel dodatno vgrajene doplačljive Recaro sedeže, ki zavarujejo telo pred še tako velikimi mimobežnimi silami. Žal pa v primerjavi z osnovnimi zato ne morejo biti klimatizirani.
Treba je tudi povaditi vstopanje in izstopanje iz avta. Tisti, ki redno obiskujejo fitnes, so v prednosti.
Posebnost v že znanem Fordovovem digitaliziranem okolju dveh velikih zaslonov so dodatne funkcije in nastavitve, s katerimi lahko posežemo v samo osrčje pogona ter njegovega delovanja. Avto med drugim pozna štiri načine povzročanja hrupa, več scenarijev odzivnosti motorja, menjalnika, podvozja in zavor ter možnosti osebnih nastavitev.
Programe za driftanje, launch-control in različna telematika s štoparicami prevožene razdalje oziroma časa boste sem in tja našli tudi v kakšnem sodobniku, čeprav zelo verjetno ne v tako obsežnem paketu. Precej originalen med konkurenco pa je program 'burn-out' za risanje črt po asfaltu.
Kamor ga pelje vešča roka
Dark horse je po glasnem zagonu osmih valjev lahko sprva zelo pohleven potovalnik. Tisto mirno bobnenje in drgetanje nekje tam spredaj in nenaporno drsenje skozi promet, za katerega skrbi velikanski navor. Mimogrede sem se vrnil v preteklost še z nastavitvijo merilnika na klasični 'fox' izgled iz konca 80. let ter prek nastavljivih merilnikov na sredinskem zaslonu spremljal temperaturo motorne glave, diferenciala, napetost alternatorja …
Potem pa prvi resnejši udarec s petami in bolj zategnjene vajeti. V programu sport začne mustang narekovati tempo. Hitri 10-stopenjski menjalnik prestavlja kasneje, vrtljaji gredo višje, avto se napeto odziva na vsak migljaj, volan je hiter, neposreden, postane glasno.
Pri dodatnem sunku v ledja se dark horsu do konca 'odpelje'. Track program ni za javne ceste, takrat na zaslonu zagorijo lučke za večino izklopljenih pomagal. Roke nezavedno trdno oprijemajo mesnat volan, telo se učvrsti v sedlu oziroma sedežu, prestave prek obvolanskih ročic tleskajo, nevidna sila pa požene avto z voznikom na divjo ježo.
Spredaj vibrira, zadaj poka, med vrtenjem levo-desno pa zmore celotna gmota divje prenašati težišče zdaj na eno zdaj na drugo stran ter brezkompromisno držati linijo. Je pa treba biti previden ter zelo usklajen z delom rok in nog. Ta divji vranec zahteva jezdeca, ki ga zna krotiti in se razume na pravo mero pritiskov in popuščanj. Sicer bo to zelo hitro povedal z brcanjem. Morda celo takšnim, da bo jezdec poletel v jarek.
Podatki o vozilu (ford mustnag dark horse)
Pogon: V8, 334 kW (453 KM)
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.819 x 1.917 x 1.398; 2.719
Prtljažnik v litrih: koga zanima
Zmogljivosti: 250 km/h, pospešek 4,4 sek od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (kombinirana): Ni pomembno
Cena vozila: 86.700 evrov
Divjemu vrancu je treba odmeriti tudi pravo dozo regeneracije. Redno je treba menjati podkve, zadnje so širše. O žeji se nima smisla spraševati, niti po klancu navzdol poraba ne bo enomestna. Avtonomija vožnje z enim rezervoarjem je okoli 400 kilometrov, kar zna biti kar utež na prelahki denarnici. Ta mora biti dobro podkrepljena že za nakup.
A tile kilometri so lahko doživeti, kot v redkokaterem avtu.