Marsikdo se bo sicer našel, ki bo rekel: "Pa saj trojka v kupe izvedbi ni nova." No, to je res, smo jo pa tokrat prvič preizkusili (izvzemši M3 coupe lansko poletje) z novim menjalnikom s prestavnimi naperki na volanu ter radarskim tempomatom na samem nosu.

Trojka kupe je, čeprav je na trgu že dobra tri leta, še vedno eden najlepših tovrstnih štirisedežnih kupejev. Zaznamujejo ga napihnjeni blatniki ter pokrov motorja, nizka silhueta ter v primeru paketa M še strupeno nizka bočna pragova ter posebna 19-palčna platišča.

Udobje in prestiž
Tudi znotraj je vse v znamenju športnosti, vseeno pa notranjost deluje tudi prestižno. Všečno je voljno usnje bele barve, ki krasi sedeže in vratne obloge, manj všeč pa so nam bile aluminijaste aplikacije, ki sicer so kvalitetne, le druge barve bi morale biti. Razred zase so še vedno izrazito športni, napihljivi in v vse smeri izdatno (električno) nastavljivi sedeži ter volan, ki mu naklon prav tako diktira elektrika.

Glede na ceno manj razumljiva je odstotnost zloglasnega i-drive sistema, namesto tega je zgolj profesionalna avdio naprava, ki bi si prej zaslužila naziv BMW amater. Tu gre graja predvsem na račun majhnega prikazovalnika in zapletenega manevriranja, medtem ko je zvok, ki ga daje, več kot soliden.

Zadnja ločena sedeža tako kot prednja nudita dovolj prostora, le predaj sedeča ne bosta smela biti preveč sebična. Manj manevrskega prostora bo pri prostoru v višino, tu se morate čim prej sprijazniti z dejstvom, da sedite v kupeju. Prtljažnik je zahvaljujoč 276-centimetrskemu medosju nadpovprečno velik in nudi 440 litrov uporabnega prostora.

Biseri tehnike
Pa preidimo k bistvu. Pod motornim pokrovom se vrti, kot rečeno, trilitrski šestvaljni dizel, ki bolj kot z močjo preseneti z zveznim podajanjem moči, ki redkokdaj rezultira v pometanju zadka. Ob konkretnem pritisku na plin je sicer moči toliko, da vmes že na rahlo spolzki podlagi hipoma poseže ESP, se pa da to zlahka nadzirati in trojka kot taka je primerna tudi za bolj umirjeno(ga) voznico(ka).

Testnik je imel dodano še šeststopenjsko prestavno avtomatiko z menjalnimi naperki na volanu po vzoru bolidov iz formule1. Menjalnik prestavlja zelo hitro in filigransko natančno, s pomnikom ročice v levo se vse dogaja pri znatno višjih vrtljajih, pred kakšnim dirkaškim manevrom pa pridejo do izraza prej omenjene menjalne ročice za volanom.

Ob prehitevanju je dovolj, da enkrat do dvakrat pritisnete nanju in pohodite stopalko za plin. Takrat avtomobil izkoristi ves svoj potencial, pospeški pa so glede na težo, ki znaša 1.615 kilogramov, zelo prepričljivi. Dovolj je že, če povemo, da trojka s tem motorjem prvo stotico doseže v  6,7 sekunde, končna hitrost pa je elektronsko omejena na 250 km/h.

(Ne)potreben tempomat
Še ena posebnost, ki jo je premogel testnik, je radarski tempomat, ki ga izdaja bunka  na poudarjenem zračniku pod motorno masko. Delovanje je dovolj enostavno, da se sistema hitro navadite. Na naših cestah pa je njegova namembnost zaradi prenatrpanosti s pločevino vsaj vprašljiva, če ne že popolnoma neuporabna. Zato o njegovem nakupu (čeravno odlično deluje) dobro premislite.

Tudi varčen je
Še beseda ali dve o porabi. Pred leti še velik tabu je danes vsakdanjost. 330d coupe je lahko tudi zelo varčen avtomobil, saj proizvajalec obljublja povprečno porabo v mešanem ciklu 7,4 litra plinskega olja, vseeno pa smo mi na testu z malo težjo nogo dosegli porabo 8,5 litra, kar prav tako ni slab dosežek.

Cena lahko , kot je to že v navadi, zelo variira, že za osnovno vsoto 46.400, kolikor zanjo zahtevajo, pa dobite zelo veliko. Vsi oblikovni in opremski ter tehnični dodatki so ceno dvignili na zasoljenih 64.000 evrov. Mi bi zlahka shajali s kakšnim delom opreme manj. Menjalnik in M paket pa vseeno priporočamo, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker bodo mnogi prepričani, da jih je pravkar prehitel M3 in bodo zato manj slabe volje. Ali pa tudi ne.