Bralčeva žena je imela decembra lani prometno nesrečo, v kateri je bilo njeno vozilo s strani zavarovalnice ocenjeno za totalko, uničeno je bilo tudi vetrobransko steklo. Ob nakupu novega vozila je kupila tudi novo vinjeto, ker pa je imela na uničenem vozilu po lastnih trditvah že letno vinjeto za 2013, je od Darsa terjala nadomestilo v skladu z 11.c členom zakona o javnih cestah (ZJC), po katerem ima "cestninski zavezanec pravico do nove vinjete za isto časovno obdobje za preostali čas uporabe cestninske ceste, če je bila vinjeta nenamerno uničena ali če jo je uničila tretja oseba, za katero cestninski zavezanec ne odgovarja." 

A tu se je zapletlo, saj je Dars od nje zahteval dodatna dokazila, pri tem pa se je skliceval na Uredbo o cestninskih cestah in cestninah, ki navaja razloge, kdaj je uporabnik upravičen do nadomestne vinjete. Vse lepo in prav, a uredba ne predvideva možnosti, da uničeno vozilo ni bilo takoj oddano v razgradnjo oziroma da je bilo prodano naprej za nadomestne dele, kar se pogosto dogaja. Ker uporabnica ni podala potrdil v skladu s pogoji iz uredbe, ji Dars povračila za nadomestno vinjeto ni želel izplačati in si je po mnenju bralca prisvojil 95 evrov premoženjske koristi. 

Sodišče: Uredba ne sme omejevati zakona

Bralčeva žena je šla iskat pravico na upravno sodišče in tam dosegla delno zmago, saj je to v pravnomočni sodbi presodilo, da je izvršna oblast, torej vlada, v uredbi prekomerno omejila pogoje za izdajo nadomestne vinjete in s tem prekoračila pooblastilo, ki jih je dal v parlamentu potrjeni zakon.

Po tolmačenju sodišča tako določila uredbe treba razumeti kot podrobno opredeljene situacije, ko lahko pride do nenamernega uničenja vinjete, ter navaja dokazila, s katerimi se dokazujejo navedene situacije, "nikakor pa ne kot določbo, ki omejuje dokaze za izkazovanje  pogoja iz šestega odstavka 11.c člena ZJC".

Ministrstvo: Dars bo moral upoštevati enakovredne dokaze

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so na naša vprašanja v zvezi s tem primerom odgovorili, da so s sodbo upravnega sodišča seznanjeni in jo bodo spoštovali. A kot komentirajo, sodba "ne pomeni nič več kot to, da bo morala družba DARS, d. d., kot upravni organ v vsakem konkretnem primeru na podlagi načela proste presoje dokazov presojati, ali stranka izkazuje upravičenost do pridobitve nadomestne vinjete, torej ali je stranka uspela dokazati, da je prišlo do nenamernega uničenja vinjete oziroma do uničenja vinjete s strani tretje osebe, za katero cestninski zavezanec - stranka ne odgovarja."

Dars bo tako lahko še vedno zahteval dokazila, ki jih določa uredba, ne bo pa mogel izdati negativne odločbe, če stranka ne bo mogla predložiti zahtevanega dokazila, ampak bo stranka uspela isto dejstvo dokazati z drugim pravno relevantnim dokazom, ki bo dokazoval nenamernega uničenja vinjete.

Ministrstvo sicer zatrjuje, da uredba in zakon trenutno nista v neskladju, zato tudi ne načrtuje izrednih popravkov veljavne zakonodaje, temveč bo nejasnosti dorekla šele celostna ureditev zakonodaje s področja cestninjenja.