Dejstva |
PLUS:
|
Ob vstopu v notranjost vas pozdravijo kromirani bočni pragovi, športni recarovi sedeži z odličnim držanjem telesa v ovinkih ter športno kratka prestavna ročica kirurško natančnih hodov. Tu so še naluknjane aluminijaste stopalke in ponovno številni napisi, kot da bi lahko pozabili, v kakšnem avtu sedite. Da opravimo s tem, naj povem, da se v ST sedi dobro, prostora je dovolj tako spredaj kot zadaj, udobja ne primanjkuje, končna obdelava je zelo dobra, ergonomija prav tako, prtljažnik pa je povsem enak kot pri drugih izpeljankah, kar pomeni povsem konkretnih 385 litrov.
Povsem drugače je, ko pohodite stopalko za plin, saj merilniki na vrhu sredinske konzole oživijo, avto pa hipoma poskoči in pokaže svoj značaj. Zaradi odličnega podvozja je vožnja z njim navdušujoča, lega vselej zanesljiva in nevtralna, ESP se v dogajanje sicer rad hitro vmeša, a ga vešči voznik lahko s pritiskom na gumb povsem onesposobi, zavore s 320-milimetrskimi koluti spredaj in 280-milimetrskimi zadaj pa so povsem kos nalogi, tudi pri večjih obremenitvah. Poraba ob tem je njegova edina slaba stran, saj priganjanje in vrtenje v rdeče vrtljaje prinese porabo okoli dvajset litrov, drugače se ustavi nekje pri 15. Cenovno prav tako izstopa, saj je tudi do 5000 evrov cenejši od konkurence, ki sicer premore več moči, a vsekakor manj karizme kot ta naviti ST.