Kako ste zadovoljni s poslovanjem posameznih blagovnih znamk v preteklem letu in kakšni so prodajni rezultati letos? Ali kateri brand še posebej izstopa?
V maloprodajni družbi Autocommerce zastopamo znamke Mercedes-Benz, Honda, Mitsubishi, Fiat, Alfa Romeo in Lancia, gospodarska vozila Mercedes-Benz, Fiat Professional ter po novem Mitsubishi in motocikle Aprilia ter od letošnjega leta tudi Honda. Lani smo pri vseh blagovnih znamkah beležili rast, pri nekaterih kar veliko. Od teh bi omenil Mercedes-Benz, Mitsubishi, Honda, praktično pri vseh smo bili priča rasti deset in več odstotkov, pri nekaterih tudi 50, razen pri rabljenih vozilih, kjer je bila stagnacija. Prav tako se letos nadaljuje trend dobre prodaje. Mercedes-Benz je ostal na ravni lanske prodaje zaradi zamika oziroma prihoda novih modelov čez poletje. Prodaja gospodarskih vozil je v primerjavi z lani prav tako poskočila, največjo rast pa letos beležimo na programu Fiat.



Kako je s prodajo lahkih gospodarskih vozil? Ob začetku leta ste optimistično napovedovali nadaljnjo rast segmenta LGV. Je do te tudi dejansko prišlo?
Na začetku leta se je trend, ki se je vršil proti koncu lanskega leta, nadaljeval. Zdaj čutimo počasno umirjanje. V prvem polletju je trg gospodarskih vozil rasel. Imeli smo 36-odstotno rast lahkih dostavnih vozil in triodstotno težkih tovornih vozilih. V LGV-segmentu sledimo rasti trga, pri težkih tovornih vozilih pa žal ne, predvsem zaradi motenih dobav. Proizvodne kapacitete so bile v prvem polletju izjemno zasedene, tako da se nam odpirajo dodatne količine vozil proti koncu leta.

Ali namerava Autocommerce v prihodnjih letih še širiti število brandov?
Letos smo večji za dve blagovni znamki. Mitsubishi Fuso so lahka in srednje težka tovorna vozila iz portfelja blagovnih znamk Daimlerja, ki jih zastopa, pri motociklih pa smo v Ljubljani začeli zastopati motorje Honda. Naš prednostni cilj je, da v prodajni mreži povečamo tržni delež blagovnih znamk, ki jih zastopamo. Seveda iščemo nove možnosti, programe in produkte. Začeli smo raziskovati tudi kitajska in indijska vozila, vendar pa se za zdaj še nismo odločili za ta korak tudi zato, ker v svojem programu zastopamo celotno paleto vozil, od najmanjših do prestižnih, kot sta Maserati in Ferrari.



Koliko je Mercedes-Benz stala neuspela poroka z ameriškim Chryslerjem?
Iz podatkov, ki so nam na voljo, je lahko razvidno, da je prevzem leta 1998 stal 36 milijard dolarjev, lani, ko so delež odprodali Cerberusu, pa so za ta delež dobili 7,4 milijarde dolarjev. Kaj se je dogajalo v vmesnem času, je težko ocenjevati.

Zakaj je AC-intercar umaknil zahtevek za revizijo pri Darsovem nakupu kombijev za nadzor pravilne uporabe vinjet?
Zahtevek smo vložili, hkrati pa smo poslali zelo podrobna dodatna vprašanja glede dvomljivih specifikacij, ki so nakazovala ekskluzivnost oziroma to, da se je lahko prijavil le en dobavitelj, v tem primeru Volkswagen z modelom transporter. Na naša vprašanja so bili podani ugodni odgovori, tako da smo tudi mi konkurirali s svojim vozilom in umaknili revizijo.

V katero smer se bosta gibala slovenski in svetovni avtomobilski trg?
Če pogledamo globalno, gre še vedno za porast prodaje vozil, zlasti na nerazvitih trgih, kot sta Kitajska in Indija. Tradicionalni oziroma stari trgi so v mirovanju oziroma tudi v padanju. Japonski trg pada že dve leti. Če danes gledamo slovenski trg z umetnimi registracijami, ki jih ocenjujemo z 15 odstotki, je stabilen že kar nekaj let. 55.000 na novo registriranih vozil naj bi ostalo tudi v prihodnje. Verjetno bo padel delež danes popularnih vozil, kot so SUV-i in neekonomična vozila, širil pa se bo razred manjših vozil, zaradi ekoloških dajatev pa tudi vozil s čistejšimi in naprednimi motorji.



Pri Hondi bodo v naslednjih dveh letih na trg poslali štiri nove hibridne modele. Kdaj lahko pričakujemo hibridne modele tudi pri drugih znamkah, denimo Mercedes-Benzu?
Mercedes-Benz sledi razvoju in je vedno nekje med prvimi, na trg vedno vstopa z dovršenimi modeli. V naslednjem letu lahko pričakujemo prihod dveh hibridov, in to v višjem razredu vozil. Prvi je model S 400 blue hybrid, ki je narejen na osnovi 3500-kubičnega bencinskega motorja, drugi pa ML 450 blue hybrid, prav tako na osnovi bencinskega motorja. Že letos so novosti, kot sta E bluetec z okoljsko naravnanim dizelskim motorjem in model C blue efficiency, ki z nekaterimi aerodinamičnimi izboljšavami prispeva k manjši porabi.

Koliko bi prenos te tehnologije v serijsko proizvodnjo podražil posamezne modele?
Hibridna tehnologija izdelek po nekih ocenah podraži tudi do 25 odstotkov, vendar pa si proizvajalec s takimi modeli in stroški ne more privoščiti vstopa na trg vozil. Prišlo bo do neke kompenzacije. Podražitve bodo, vendar ne tako drastične, kot je sama proizvodnja. Pri Mercedesu lahko serijske modele hibridov pričakujemo naslednje leto.

Kaj menite o pobudi za serijsko vgradnjo naprave ESC v vsa vozila do leta 2012?
To je samoumevno. Praktično vsa vozila, ki jih zastopamo, imajo sistem ESC vgrajen serijsko. Pri nas to ne bo vplivalo na ceno vozil.

Kateri je po vašem mnenju največji tehnološki dosežek avtomobilske industrije?
Več jih je. Zame osebno sta največja dosežka motor z notranjim izgorevanjem in tekoči trak, ki je spremenil proizvodne smeri in s tem stroškovno približal avtomobile širšim množicam ljudi.

Kateri novi tehnološki dosežek bi najraje čim prej videli v serijskih vozilih?
Težko je govoriti o novih tehnoloških dosežkih, če govorimo o znamki vozil, kot je Mercedes-Benz, ki ga zastopamo in ki v svoja vozila vedno med prvimi vgrajuje najnovejše tehnologije. Tu je še Honda, ki je zelo inovativna. Mercedes-Benz veliko pozornosti posveča področju varnosti, nekateri izdelki s tega področja pa bodo že prav kmalu na trgu. Že pred nekaj časa sem dejal, da bo prihodnost v električnih vozilih, v šali pa sem rekel tudi, da bo jedrska energija mogoče kdaj vstopila v svet avtomobilizma. Pustimo se presenetiti.



Kateri znamki pripisujete najobetavnejšo prihodnost?
Rekel bi, da je Toyota nekje na prvem mestu tako po razvoju kot kakovosti, vendar pa se življenjski cikli spreminjajo. Pogled v zgodovino nam razkriva, da so v avtomobilizmu prisotni sedemletni cikli in vse blagovne znamke imajo svoje vzpone in padce. Prav "multibrand" nam v maloprodaji omogoča, da te padce nekaterih blagovnih znamk uravnovešamo z dobro prodajo ostalih. Vse naše blagovne znamke imajo svetlo prihodnost, tako glede razvoja kot tudi produktne strategije. Tudi kitajske in indijske proizvajalce je treba jemati resno. Ti bodo po vzoru korejskih vozil čez nekaj let s kakovostnimi vozili vstopili na evropski trg.

Kako gledate na to, da Slovenija nima avtomobilskega salona?
Slovenijo lahko z dvema milijonoma prebivalcev enačimo s kakim večjim mestom. Žal je Slovenija pred leti, ko je izpadla iz koledarja mednarodnih avtomobilskih salonov, izgubila podporo proizvajalcev. Veliko časa bomo potrebovali, da Slovenijo postavimo v koledar mednarodnih avtosalonov. Lahko pa povem, da drugo leto avtomobilski salon bo. Tako smo se odločili na združenju. Razmišljamo tudi, da bi bil sejem na začetku bolj komercialno usmerjen. Danes imamo tri mednarodne salone, kjer so zelo široki množici predstavljene vse novosti. Vsak naslednji, manjši salon izgubi na privlačnosti in tudi na veljavi. Zato se bomo po vzoru Luksemburga osredotočili na komercialno obarvan salon, kjer v obdobju dveh tednov prodajo okoli 30 odstotkov vozil na letni ravni.

Kateri avtomobil vozite v zasebnem življenju?
Trenutno vozim mercedes E, karavana. V družini pa prav tako prevladuje znamka Mercedes. Za hobi sem pustolovec, vozim landroverja.

Imate svoj sanjski avtomobil?
Imam. Maserati quattroporte.