Že dolgo časa govorimo o avtih na vodikove gorivne celice kot o zlatem gralu mobilnosti prihodnosti. Nekaj se jih celo že vozi po svetovnih cestah in v Sloveniji imamo celo (neuporabljene) polnilne postaje zanje. Bili naj bi idealno nadomestilo za potniška in tovorna vozila na fosilna goriva - točenje vodika v rezervoar bi potekalo približno enako dolgo, imajo dvakratni doseg današnjih električnih vozil, vir goriva (vodik) je neomejen, ob vožnji bi kot stranski produkt nastajala praktično le voda.
Poleg skrbi glede shranjevanja energije pri klasičnih električnih vozilih bi odpadli tudi pomisleki o ne ravno čisti proizvodnji akumulatorjev in izrabi redkih materialov. Toyota, BMW, Hyundai so poleg drugih velikih podjetij s področja energetike med najbolj zagnanimi, da se doba vodika čimprej začne.
A dejstvo je, da je doslej razvoj vodikovih vozil zelo njihovo uporabo onemogočal problem transporta in shranjevajna vodika, saj je tovrstna infrastruktura izjemno zapletena in draga.
Morda pa so avstralski znanstveniki pri družbi CSIRO našli rešitev, saj jim je uspelo razviti tehnologijo, kako prek posebne membrane vodik pretvoriti v amonijak, tega prepeljati do točilnega mesta in ga tam spet izločiti kot vodik. Transport amonijaka je namreč nezahteven in mogoč že ob obstoječi cestni oziroma železniški infrastrukturi.
Po tem postopku je znanstvenikom v avstralski državi Queensland uspelo napolniti modela toyota mirai in hyundai nexo z visokokakovostnim vodikom. Sedaj bodo nadaljevali z demonstracijami in aktivnostmi, da bi postopek razvili in približali avtoindustriji.
To seveda še ne pomeni, da je vpeljava gorivnih celic v splošni transport za vogalom, saj je v zvezi z njimi še veliko drugih izzivov, ki jih bo moralo človeštvo prej rešiti.
dezurni@zurnal24.si
Na zemlji je ves vodik trdno vezan v spojinah. Za pridibivanje vodika iz , napr, vode, je potrebno potrošiti 2x …