"Po podatkih Statističnega urada RS v spodnji tabeli je razvidno, da se po letih število prvič registriranih električnih osebnih vozil sicer povečuje, saj jih je bilo v letu 2021 5.423, medtem ko jih je bilo na dan 31. 12. 2024 registriranih 16.969. A na drugi strani ni zaznati kakšnega zmanjšanja števila registriranih osebnih avtomobilov na bencinski oziroma dizelski pogon, saj je število le-teh v tem obdobju v povprečju na približno enakem številu. Glede na to, da se število vozil z bencinskim in dizelskim pogonom še ni zmanjšalo, lahko sklepamo, da trenutno to nima zaznavnega vpliva na javnofinančne prihodke. Določen vpliv na javne finance zaradi porasta električnih vozil bo verjetno opazen šele takrat, ko bo delež električnih osebnih avtomobilov med vsemi osebnimi vozili precej večji. Glede na trenutno število registriranih vozil (okoli 17.000 električnih v primerjavi z več kot milijonom vozil z bencinskim in dizelskim pogonom) je delež še relativno majhen," so nam odgovorili na ministrstvu za finance.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo število registriranih električnih vozil v voznem parku za posamezno leto spremljajo na presečni dan 31. 12., vmesnih podatkov nimajo. Konec lanskega leta je bilo nekaj manj kot 17 tisoč električnih avtomobilov. Če bi bila letos v primerjavi z letom prej rast enaka kot lani, to je 33-odstotna, bi lahko konec leta pričakovali okrog 23 tisoč električnih avtomobilov.

Bolj sveži so podatki o registracijah novih vozil, ki se spremljajo mesečno, ločeno tudi za električna vozila. Letos do vključno avgusta je bilo pri nas prvič registriranih 3682 novih električnih avtomobilov, lani pa 1977, rast je več kot 80-odstotna. Število električnih avtomobilov bodo zvišali še uvoženi rabljeni električni avtomobili.

Na vprašanje, ali električni avtomobili prevozijo več kilometrov od povprečja, na ministrstvu pravijo, da teh podatkov nimajo, da pa osebni avtomobili v povprečju prevozijo 15 tisoč kilometrov letno.

Izpada za osem do devet milijonov evrov

Čeprav se število avtov na bencin in dizel ni zmanjšalo, vozniki električnih avtomobilov z njimi prevozijo kilometre, ki bi jih sicer na bencin in dizel. Če bi 17 tisoč električnih avtomobilov pri porabi sedem litrov na sto kilometrov prevozilo 15 tisoč kilometrov na bencin ali dizel, bi lastniki z gorivom plačali med osem in devet milijonov evrov trošarine, kaže naš izračun, porabljenih pa bi bilo 15 milijonov litrov goriva manj. 

Prihrani se tretjina energije

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo nimajo izračunov, koliko manj goriva se porabi zaradi električnih avtomobilov, opravljajo pa analizo prihrankov energije.

"Brezemisijsko oziroma baterijsko električno osebno vozilo, ki zamenja vozilo na fosilna goriva na bencin ali dizel, na leto prihrani 3440 kWh (12,4 GJ) energije, če upoštevamo, da na leto prevozi povprečno 14.471 km in zamenja vozilo emisijskega standarda 95 g CO2/km. Če 100 km poti prevozimo z dizel osebnim avtomobilom, ki porabi le 6 litrov goriva, za to pot porabimo okvirno 60 kWh (217 MJ) energije. Če isto pot opravimo z baterijskim električnim vozilom, porabimo od 12,8 kWh (43,2 MJ) – 20 kWh (72 MJ) energije. Če z električnim vozilom v povprečju porabimo 12,8 kWh na 100 km, zmanjšamo emisije CO2 za 467 kg na leto na vozilo," so pojasnili na ministrstvu. Pri izračunu so upoštevali tudi emisijski faktor za električno energijo, kar pomeni, da se upoštevajo emisije CO2, ki se ustvarijo pri proizvodnji elektrike. "Prihranki energije in zmanjšanje emisij z baterijskim električnim vozilom so več kot očitni," so poudarili.

Sanjske številke iz strategije

Glede ciljnega števila električnih avtomobilov je trenutno še v veljavi Strategija iz leta 2017, po katerih bi letos potrebovali 66.687 električnih avtomobilov (priključnih hibridov in električnih avtomobilov), do leta 2030 pa 201.354. Konec lanskega leta jih je bilo nekaj manj kot 17 tisoč povsem električnih avtomobilov.

Foto: MatijaJanežič Petrol bencinski servis Barje

"V pripravi pa je nova strategija razvoja področja alternativnih goriv v prometu, ki poteka v skladu z evropsko Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (AFIR). Cilji za vozila na alternativna goriva bodo v skladu z NEPN, na podlagi teh projekcij vozil pa bo določeno število in tip potrebnih polnilnih mest za električna vozila glede na geografsko pokritost, občine, regije omrežje TEN-T (avtocestni križ)," so pojasnili na ministrstvu.

Trošarina od prodanega goriva je eden od večjih proračunskih virov, saj je levji delež vseh prodanih trošarin, ki v proračun prinesejo milijardo in pol evrov. Ko bo prodaja bencina in dizla upadla, bo treba najti nov proračunski vir, saj bo z vsakim električnim avtom med 300 in 400 evri izpada trošarine. Trenutno je izpad še precej majhen.

"Če predpostavimo, da mora biti osnova obdavčitve energetska vrednost energenta, bi morala električna energija, ki se uporablja kot pogon električnega avtomobila, nositi enako davčno breme, kot ga dosežemo z obdavčitvijo bencina ali dizelskega goriva. 1 MWh porabljene električne energije za gospodinjstva je v letu 2022 vsebovala za od 34,7 do 44,4 evra dajatev (brez DDV in dajatev pri električni energiji, ki so vezane na priključno moč), od tega je bila trošarina 1,7 evra. Če energetsko vrednost bencina in dizelskega goriva pretvorimo v MWh, ugotovimo, da je bila 1 MWh bencina obremenjena s 44 evri neposrednih dajatev, od tega so bile trošarine 38,9 evra, 1 MWh dizelskega goriva pa z 38,4 evra neposrednih dajatev (brez DDV), od tega je trošarina znašala 33,2 evra. Razlog, da primerjamo zgolj trošarino in ne vseh dajatev, je v strukturi obremenitve električne energije, kjer večino (90 odstotkov) pomeni omrežnina. Omrežnina je nadomestilo za uporabo elektroenergetskega sistema, pri bencinu in  dizelskem gorivu pa je ta znesek že upoštevan v ceni pred dajatvami (vključen v ceno), zato taka primerjava ne bi bila smiselna," so zapisali v poročilu o davčnih izdatkih v letu 2022, ki so ga na ministrstvu za finance izdali septembra lani.

Trošarine so zdaj 50,177 centa za liter neosvinčenega bencina in 45,022 centa za liter dizla ter 0,1530 centa za kilovatno uro električne energije. 

"Po podatkih SURS so prebivalci Slovenije v osebnih avtomobilih na električni pogon v letu 2022 prevozili približno 87 mio kilometrov, kar ob povprečni porabi 18–19 kWh/100 km pomeni, da je bilo porabljeno za 16.000 MWh električne energije. Če bi električna energija, uporabljena za pogon teh vozil, imela primerljivo trošarino, kot je pri bencinu in dizelskem gorivu, bi tako izračunani davčni izdatek znašal 0,6 mio evrov (primerjava z bencinom) oziroma 0,5 mio evrov (primerjava z dizelskim gorivom). Znesek predstavlja manj kot 0,1 odstotka dajatev, zbranih od trošarin na energente, in je tako nizek zaradi majhnega števila in deleža osebnih vozil na električni pogon. Če se bo v prihodnih letih število vozil na električni pogon pomembno povečalo in bi obdavčitev ostala nespremenjena, bi se ta izdatek precej povečal," so zapisali.

janez.zalaznik@styria-media.si