Ko zaposleni službeni avtomobil uporablja tudi v zasebne namene, se ta ugodnost obravnava kot boniteta. To pomeni, da se vrednost uporabe vozila všteva v njegovo davčno osnovo, zaradi česar se povečajo obračunani prispevki in dohodnina. Pri tem je pomembno dejstvo, da se za zasebno uporabo šteje tudi vožnja med domom in delovnim mestom.

Zaradi službenega avtomobila ministra Janeza Ciglerja Kralja se je v javnosti odprlo vprašanje, kako je s takšno uporabo in koliko lahko zaposlenega oziroma delodajalca stane boniteta. Minister si je namreč, čeprav je ministrstvo že imelo vozilo v svoji lasti, omislil nov službeni volkswagen tayron s sedmimi sedeži, pri čemer se mu zaradi zasebne uporabe vozila v plačo mesečno všteva okoli 740 evrov bonitete.

Za pojasnila o plačevanju in višini bonitete smo se obrnili na Vizijo Računovodstvo, odgovore pa je pripravila mag. Mojca Koder.

Boniteta ni neposredno plačilo za avtomobil

Boniteta ni znesek, ki bi ga zaposleni neposredno plačal delodajalcu. Vrednost ugodnosti se prišteje k davčni osnovi pri obračunu plače. Posledično se povečajo prispevki in dohodnina, zato je neto izplačilo zaposlenega praviloma nižje, so nam pojasnili v Viziji Računovodstvo.

Posebnost velja za električna vozila z nabavno vrednostjo do 80.000 evrov. Pri teh je za davčna leta do vključno leta 2029 vrednost bonitete določena v višini nič evrov, vendar  mora v določenih primerih delodajalec plačati DDV od uporabe vozila za zasebne namene. Podrobneje o tem spodaj. 

Od česa je odvisna višina bonitete? 

Višina bonitete je odvisna predvsem od nabavne vrednosti in starosti vozila, obsega zasebne uporabe ter od tega, ali delodajalec krije tudi gorivo za zasebne vožnje.

Pri osebnem vozilu se boniteta določi v višini 1,5 odstotka nabavne vrednosti vozila mesečno. Pri tem se v nabavno vrednost všteva tudi DDV, ne glede na način pridobitve avtomobila, so še pojasnili.

Osnova se z leti uporabe zmanjšuje. Od drugega do četrtega leta uporabe se nabavna vrednost za namen izračuna bonitete vsako leto zmanjša za 15 odstotkov, od petega do osmega leta pa vsako leto za 10 odstotkov. V vseh naslednjih letih znaša osnova 10 odstotkov prvotne nabavne vrednosti vozila.

Na višino bonitete vpliva tudi število zasebno prevoženih kilometrov. Če uporabnik v posameznem mesecu za zasebne namene prevozi manj kot 500 kilometrov, kar mora biti izkazano z ustrezno evidenco, se davčna osnova zmanjša za polovico.

Če delodajalec zagotavlja tudi gorivo za zasebno uporabo, se davčna osnova poveča za 25 odstotkov.

Boniteta zniža neto plačo

Pri obračunu plače se boniteta obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. Od nje se obračunata dohodnina in prispevki za socialno varnost, ki jih nosi delojemalec.

Vizija Računovodstvo je za naš medij pripravila tudi konkreten primer. Če znaša bruto plača zaposlenega 4000 evrov, boniteta pa 500 evrov, se neto plača v predstavljenem primeru zmanjša za 242,39 evra. Hkrati se prispevki delodajalca povečajo za 85,50 evra.

Pri tem gre za primer zasebne uporabe avtomobila z nabavno vrednostjo 26.667 evrov, pri katerem gre za prvo leto uporabe, delodajalec krije gorivo, zaposleni pa zasebno prevozi več kot 500 kilometrov na mesec.

Pomembno je torej vedeti, da boniteta zaposlenega ne stane 500 evrov, temveč se zaradi nje v prikazanem primeru neto plača zmanjša za 242,39 evra. Hkrati se povečajo tudi stroški delodajalca.

Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb so stroški pravilno obračunane bonitete, od katere so obračunani dohodnina in prispevki, za delodajalca davčno priznani odhodek v obračunanem znesku. To je relevantno za pravne osebe, zavezane za davek od dohodkov pravnih oseb, so nam še pojasnili v omenjenem računovodstvu.

Kaj pa gorivo, vzdrževanje in zavarovanje?

Gorivo za zasebne vožnje je posebnost. "Zagotavljanje goriva tudi za zasebne vožnje je dejavnik, ki vpliva na obračun bonitete, kot predstavljeno zgoraj. Če ga zagotavlja delodajalec, se davčna osnova za boniteto poveča za 25 %. Če gorivo za zasebne vožnje krije uporabnik sam, tega povečanja ni," je pojasnila Koder iz Vizije Računovodstvo.

Pri električnih vozilih takšnega povečanja zaradi stroška elektrike v trenutno veljavnem zakonu o dohodnini ni predvidenega. Pri električnih vozilih pa obstaja druga posebnost: delodajalec mora v določenih primerih plačati DDV od uporabe vozila za zasebne namene. To velja za delodajalce, ki so zavezanci za DDV in so si pri nabavi osnovnega sredstva odbili vstopni DDV. Davčna osnova se določi glede na število zasebno prevoženih kilometrov in predpisano najvišjo neobdavčeno kilometrino, ki trenutno znaša 0,43 evra na kilometer.

Vzdrževanje, zavarovanje in podobni stroški, ki jih krije delodajalec, dodatno ne vplivajo na osnovo za obračun bonitete.

Prav tako sama zasebna uporaba službenega vozila ne pomeni, da mora zaposleni sam kriti stroške vzdrževanja, zavarovanja ali druge stroške vozila. To je stvar dogovora med delodajalcem in zaposlenim. V praksi te stroške praviloma krijejo delodajalci kot lastniki oziroma najemniki vozil, v večjih organizacijah pa je politika uporabe službenih avtomobilov pogosto določena z notranjim organizacijskim aktom.

Kaj, če zaposleni doplača za dražji avtomobil?

Mogoč je tudi primer, ko delodajalec zaposlenemu zagotovi osebni avtomobil do določene nabavne vrednosti, zaposleni pa sam krije razliko za avtomobil višjega cenovnega razreda.

Tudi v takem primeru se boniteta obračuna od celotne nabavne vrednosti vozila. Tako ugotovljena boniteta se nato zmanjša za plačila, ki jih je zaposleni plačal delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, so še zaključili v Vizija Računovodstvu. 

dezurni@styria-media.si