V nadaljevanju preberite:

• Na slovenskih cestah je vse več tujih poklicnih voznikov, maja 2026 je bilo med vozniki avtobusov skoraj tretjina tujih državljanov, med vozniki težkih tovornjakov pa že 60,2 odstotka.
• Tujci lahko v Sloveniji vozniško dovoljenje zamenjajo za slovensko, za opravljanje vozniškega izpita pa znanje slovenščine ni pogoj. 
• Tudi za poklicne voznike formalno znanje slovenščine ni zahtevano, morajo pa razumeti prometne predpise in signalizacijo ter imeti ustrezno kvalifikacijo oziroma Kodo 95.

Konec julija je na območju Tolmina prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik avtobusa redne linije zapeljal s ceste. Štiri potnice so se v nesreči poškodovale, za volanom pa je sedel 35-letni državljan Filipinov.

Le dva meseca prej je na primorski avtocesti prišlo do prometne nesreče, ki je ohromila promet za več ur. Voznik tovornega vozila, 36-letni državljan Indije, se je namreč prevrnil na bok, oplazil avtobus, po vozišču pa se je raztresel tovor.

Na slovenskih cestah je vse več tujih poklicnih voznikov. Sindikat voznikov avtobusov je tako izpostavil, da je bilo maja letos med 3294 vozniki 2264 slovenskih in 1030 tujih državljanov. Opozorili so, da je skoraj vsak tretji voznik avtobusa tuji državljan, državljani Filipinov pa so že tretja največja skupina tujih voznikov avtobusov.

Foto: Arriva Avtobusi Arriva Med vozniki težkih tovornjakov pa je bilo maja 2026 med 27.082 delovno aktivnimi vozniki tujcev že 16.294, kar predstavlja 60,2 odstotka vseh voznikov (slovenskih je 10.788).

Nesreče se lahko pripetijo vsakomur ne glede na državo izvora, a kljub tem se poraja vprašanje, kako državljani tretjih držav lahko pri nas opravljajo poklic voznika, čeprav nekateri med njimi ne govorijo slovenskega jezika, prometni predpisi so med državami različni, v Indiji na primer vozijo po levi, prav tako pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja. 

Vozniško dovoljenje lahko zamenjajo

Tujci, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, lahko slednje zamenjajo za slovensko. 66. in 67. člen Zakona o voznikih namreč določata, da lahko osebe, ki imajo že veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini, tega zamenjajo. Vlogo enostavno vložijo pri katerikoli upravni enoti, ki v konkretnem upravnem postopku na podlagi predloženih dokazil presodi, ali so izpolnjeni pogoj običajnega prebivališča v Republiki Sloveniji in drugi zakonsko določeni pogoji za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja.

Državljani tretjih držav lahko sicer v Sloveniji vozijo z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem največ eno leto od dneva prijave prebivališča.

Zakon o voznikih sicer v 67. členu določa, da je pri zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, praviloma treba opraviti praktični del vozniškega izpita. Med države, za katere velja to pravilo, sodita tudi Indija in Filipini.

Izjeme veljajo za vozniška dovoljenja, izdana v državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora, pa tudi v Švici, San Marinu, Združenem kraljestvu, Gibraltarju, Guernseyju in Jerseyju. Posebna ureditev velja še za Japonsko, pri kateri za kategorije AM, A1, A2, A in B pri zamenjavi ni treba opravljati praktičnega dela vozniškega izpita. Od decembra 2025 je brez praktičnega izpita pod določenimi pogoji mogoče zamenjati tudi dovoljenja, izdana v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Kosovu in Srbiji.

V primeru, da tujci ne posedujejo tujega vozniškega dovoljenja, ga lahko opravijo v Sloveniji, če imajo v Sloveniji običajno prebivališče ali predložijo dokaze, da tukaj študirajo vsaj šest mesecev.

Znanje slovenščine ni pogoj za opravljanje izpita

Postopek pridobitve vozniškega dovoljenja je za tujce popolnoma enak kot za Slovence, so za Žurnal24 pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Formalno potrdilo o znanju slovenskega jezika namreč ni predpisano, teoretični del vozniškega izpita pa je mogoče opravljati ob prisotnosti sodnega tolmača za jezik, ki ga kandidat razume. Stroške sicer kandidat krije sam, so dodali na ministrstvu.

Učitelj vožnje in kandidat se nato praviloma sporazumevata v jeziku, ki ga poznata oba, največkrat v angleščini. Na samem izpitu pa so prisotni kandidat, učitelj vožnje ter ocenjevalec.

"Če kandidat ne razume običajnih navodil v času izpitne vožnje, potem daje ocenjevalec navodila učitelju vožnje, ki nato tolmači ocenjevalčeva navodila kandidatu v jeziku in na način, kot sta se sporazumevala med praktičnim delom," so povedali na ministrstvu. Če navodil ni mogoče podati na opisane načine, se izpit ne izpelje.

Ni jim treba znati slovensko, da so lahko poklicni vozniki

Tuji državljani tudi pri dobivanju temeljne kvalifikacije za poklicne voznike (Koda 95) nimajo pretiranih ovir. Zakonodaja s področja voznikov in prevozov v cestnem prometu namreč ne predpisuje formalne stopnje znanja slovenskega jezika kot pogoja.

Za opravljanje dela mora tako voznik zgolj razumeti prometne predpise in signalizacijo. Odgovornost za ustrezno komunikacijo pri delu ter varna navodila pa je na delodajalcu.

Foto: Žurnal24 Zastoj, avtocesta, prometna nesreča Prav tako za začetek dela tujec ne potrebuje slovenskega vozniškega dovoljenja, saj jim je, kot že opisano, dovoljeno voziti s tujim vozniškim dovoljenjem največ eno leto od dneva prijave prebivališča. Morajo pa za poklicno opravljanje cestnih prevozov izkazovati tudi predpisano poklicno usposobljenost, so poudarili na ministrstvu. Ta se dokazuje z vpisano kodo Unije 95 v vozniškem dovoljenju ali z izkaznico o vozniških kvalifikacijah.

Če tujec nima ustrezno priznane temeljne kvalifikacije oziroma Kode 95  iz EU, mora nato v Sloveniji opraviti usposabljanje in preizkus znanja za njeno pridobitev pri pooblaščenem izvajalcu. Kodo morajo nato na vsakih pet let podaljševati z rednimi usposabljanji, prav tako pa zanje veljata strožja meja alkohola v krvi ter spoštovanje predpisanih časov vožnje in počitkov.

Tujci hitreje do dovoljenja kot Slovenci?

Eden od voznikov avtobusov pri podjetju Arriva nam je sicer dejal, da naj bi tuji državljani po njegovih besedah hitreje prišli do potrebnih dovoljenj oziroma Kode 95 kot slovenski vozniki.

Na Arrivi so nam zatrdili, da za vse voznike v podjetju veljajo zakonsko predpisani pogoji ter enaki strokovni in varnostni standardi.  Pojasnili so, da vse voznike, ne glede na državljanstvo, zaposlujejo, ko imajo že vozniško dovoljenje kategorije D. Prav tako morajo imeti vsi njihovi vozniki kodo 95, usposabljanje voznikov pa poteka pri pooblaščenih izvajalcih in pristojnih organih. Samostojno lahko tako začnejo opravljati delo šele, ko izpolnjujejo vse predpisane pogoje, so opozorili.

Foto: Profimedia avtobus Čas do začetka samostojnega dela je odvisen od posameznega kandidata, njegove dokumentacije ter postopkov, ki jih mora pred začetkom dela še zaključiti, so še pojasnili. Menijo, da morebitne razlike v trajanju same po sebi ne pomenijo drugačnih standardov ali ugodnejše obravnave posamezne skupine voznikov. 

"Vsi novi vozniki so vključeni v uvajanje, mentorski program, usposabljanje za varno vožnjo ter spoznavanje prog in posebnosti dela. Voznikom iz tujine dodatno zagotavljamo tečaje slovenskega jezika in podporo pri vključevanju v delovno in lokalno okolje," so še dodali.

Obenem so poudarili, da je zaposlovanje voznikov iz tujine eden od ukrepov, s katerimi se odzivajo na pomanjkanje voznikov na slovenskem trgu dela. Trenutno približno četrtina njihovih voznikov prihaja iz tujine, poleg tega pa še naprej aktivno pridobivajo in razvijajo domači kader.

ksenja.znidarsic@styria-media.si